Evropska komisija je 22. oktobra sklenila, da je Hrvaška izpolnila vse tehnične pogoje za vstop v območje schengna. Za polnopravno članstvo Hrvaške v schengnu je sicer potrebno soglasje vseh držav članic Evropske unije.
HRW ocenjuje, da je Evropska komisija s svojo potezo poslala sporočilo, da hude kršitve človekovih pravic niso ovira za pristop schengenskemu območju. Evropsko komisijo je zato pozval, naj razišče stanje, namesto da nagrajuje Hrvaško.
"Zaradi nezakonitega in nasilnega zavračanja prosilcev za azil in migrantov se Hrvaška ne bi smela priključiti schengenskemu območju", je v današnjem sporočilu, ki je objavljeno na spletni strani organizacije, poudarila višja raziskovalka za Balkan in Vzhodno Evropo Lydia Gall. "Ignoriranje zlorabe migrantov na hrvaških mejah pomeni, da je pogojevanje članstva v schengenu s spoštovanjem človekovih pravic zgolj prazno govorjenje," je opozorila.
V HRW tudi menijo, da bi morala EU pred polnopravnim članstvom Hrvaške v schengenskem območju znova oceniti skladnost potez Hrvaške s schengenskimi pravili ter da bi morala Evropska komisija sprožiti sodne postopke proti Hrvaški zaradi kršitve evropske zakonodaje.
"Spustiti Hrvaško v schengen, medtem ko migrante in prosilce za azil še zmeraj nasilno zavračajo, bi lahko bila zelena luč za zlorabe," je še ocenila Gallova. Menila je tudi, da "Evropska komisija ne bi smela sprejeti samo praznih obljub Hrvaške, temveč zagotoviti, da bodo schengenska merila v celoti izpolnjena".
HRW od leta 2016 dokumentira nasilno ravnanje hrvaških policistov
Danes je na svoji spletni strani tudi objavil videoposnetek s pogovori z migranti in prosilci za azil, ki so jih hrvaški policiji vrnili v Bosno in Hercegovino, ker so nezakonito vstopili na Hrvaško. Migranti in prosilci za azil na posnetku zatrjujejo, da jim niso omogočali vložitev prošenj za azil na Hrvaškem v skladu z mednarodnimi predpisi. Navajajo tudi primere, da so hrvaški policisti migrante pretepli, jim uničili mobilne telefone in prtljago ter odvzeli denar.
Na videoposnetku je tudi župan Bihaća Šuhret Fazlić, ki se je ob meji osebno prepričal, da je hrvaška policija vrnila v BiH skupino 40 migrantov. Ko je zahteval pojasnitev od hrvaških policistov, ki jih tudi osebno pozna, so odgovorili, da zgolj izpolnjujejo ukaze.
HRW ob tem dodaja, da je tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović v izjavi za švicarsko javno televizijo (SRF) julija letos potrdila, da hrvaški policisti nasilno zavračajo migrante. Hrvaške oblasti niso sprejele ustreznih ukrepov, da bi ustavile tovrstno ravnanje in kaznovale odgovorne, opozarja HRW.
Hrvaško notranje ministrstvo je večkrat zavrnilo vse navedbe o domnevnem nasilju nad migranti, o katerih je v zadnjih letih poročalo več mednarodnih in hrvaških humanitarnih organizacij, vključno s HRW. V Zagrebu zatrjujejo, da dosedanji notranji nadzor ni ugotovil nobenih kršitev policijskih pooblastil ter da so številni migranti pričali lažno, ker jim niti po večkratnih poskusih ni uspelo, da bi čez Hrvaško prišli v katero od drugih držav EU.
