Natanko pred 100 leti je bila v Sevnici ustanovljena splošna gospodarska zadruga. A tudi današnja Kmečka zadruga Sevnica kot njena pravna naslednica ni prav rosno mlada, prihodnje leto bo namreč praznovala 30 let delovanja.
»Zanimivo je, da so bili zadružni cilji že pred stoletjem enaki tistim, ki si jih zastavljamo danes: skrb za člana, prodaja njegovih pridelkov in oskrba, znanje, razvoj skupne zadružniške lastnine ter, česar danes žal ni več, hranilno-posojilna dejavnost,« našteva direktor sevniške zadruge Borut Florjančič. Zadruga danes zaposluje 130 ljudi, s prvotnih 1,6 milijona evrov prometa pa je ta zrasel na 21 milijonov.
Sevniška zadruga, ki združuje 148 članov, pokriva celotno območje Posavja tako trgovsko kot na področju odkupa. Mleko odkupujejo od več kot sto kmetij, kar pomeni okoli devet milijonov litrov na leto, odkupujejo tudi les, na področju govedoreje in prašičereje sodelujejo z več kot 800 kmeti iz Posavja in širše. »V obratu Grajskih mesnin, kjer se lahko pohvalimo z več kot 40-letno tradicijo, mesu damo dodano vrednost. In prav to je osnovni namen zadrug – da poskrbimo, da iz osnovnega produkta kmetij ustvarimo neko višjo vrednost.«
Meso izključno od lokalnih rejcev
Prepričan je, da če zadruga ni specializirana za neko ožje področje, bo težko uspevala. Tako so se v Sevnici že v preteklosti usmerili v mlekarsko-govedorejsko smer. »Panoga je izredno zahtevna. Na evropskem trgu se pojavljajo presežki mesa zaradi blokade ruskega trga in tako se kupci v zadnjem času soočajo tudi z manj kakovostno ponudbo. A naša prednost je, ker nam kupci zaupajo, saj vedo, da odkupujemo kakovostno meso izključno lokalnih rejcev.«
Kot poudarja, pa sevniška zadruga ni osamljeni otok, ampak se na nabavno-prodajnem področju uspešno povezuje z okoliškimi zadrugami, med drugim so pred tremi leti ustanovili nabavni konzorcij K-10. »Kot so rasla in se povezovala ključna podjetja, je to nujno tudi v zadružništvu, saj tako finančna kot kadrovska moč prihajata iz določenega, torej večjega obsega. Tako smo naredili korak naprej na nabavnem področju, ko se z dobavitelji pogajamo za boljše pogoje za zadruge v konzorciju. Menim, da je to začetek nečesa pomembnejšega in večjega.«
Ponekod edini »partner« prebivalcem
Po Florjančičevih besedah se zadruga zaveda tudi pomena sodelovanja v okolju. Tako se še vedno prisotni tudi v obrobnih, manjših vaseh. »Na neki način smo v mnogih krajih še edini, tudi socialni partner prebivalcem. Res pa je, da je v manjših krajih težko pozitivno poslovati. Vsi veliki akterji, trgovine, banke, pošta, so odšli. Ko se vsi umaknejo, na koncu ostane le še zadruga, ki skrbi za podeželje.« Tako je sevniška zadruga v desetih posavskih krajih prisotna s trinajstimi trgovinami.
Izzivi za prihodnost so veliki, dodaja Florjančič. »Smo v dejavnosti z nizkimi dodanimi vrednostmi, a smo v zadnjih letih dokaj uspešno vodili politiko dviga plač. Menim, da smo soliden zaposlovalec v našem prostoru. Prihodnje leto nas čaka izziv, kako pokriti povečane stroške plač in ohraniti poslovanje, medtem ko bomo investicije prihranili za prihodnja obdobja.«
