Da bi se naš turizem še bolj razcvetel, je vlada pred dvema letoma sprejela strategijo njegove trajnostne rasti s ciljem, da bi leta 2021 ustvaril štiri milijarde evrov od izvoza potovanj. Vedela sem sicer, da obstaja ta Počivalškov strateški načrt, nisem pa se pobliže seznanila z njim. Na te zadeve se prav nič ne spoznam. Naivno sem sodila: če je gospodarski minister Zdravko Počivalšek že pred prihodom v politiko postavil na noge »svoje« Terme Olimia, potem bo uspel tudi z našim turizmom. Tolažile so me njegove vehementne razlage, ki sem jih ujela, da bodo vsi hoteli ostali v slovenskih rokah. Zasledila sem tudi, da je ustavljal prodajo Istrabenzovih hotelov na Obali, ker je menda vse turistične kapacitete treba zbrati na istem mestu. Kaj je razlog za tako odločitev, pa takrat nisem vedela.
Šele večerni prispevek »nacionalke« v nedeljskem Dnevniku (3. 11.) me je do konca predramil. Izvedela sem, da je hotele v delni državni in v državni lasti najprej treba spraviti pod skupno upravo, prenesti na posebni državni sklad. Njihova vrednost je okoli 400 milijonov evrov, zato so apetiti po tem, kdo bo ta sklad vodil, veliki. Minister Počivalšek je jasno povedal v tem smislu: »Najprej se bo v hotele investiralo, se izboljšalo rezultate poslovanja in nato vso zgodbo sprivatiziralo. Nikjer na svetu država ni 70-odstotna lastnica. Ne govorim o prodaji, ampak o privatizaciji.« Kar zmrazilo me je zaradi izkušenj iz preteklosti. Spet bomo zapravljali – ne Počivalškovega, ampak svoj denar za to, da se bodo okoristili najprej upravitelji sklada, potem še kupci.
Je res treba razprodati vse premoženje, ki so ga ustvarile starejše generacije? Je država res slaba lastnica? Ne, po mojem mnenju so slabi ljudje, njih bi bilo treba zamenjati. Ali ne bi mogli turizma organizirati tako, kot je SiDG (Slovenski državni gozdovi)? Kapitalizem je že v zatonu, mi pa še kar stopamo in stopamo vanj. Tudi Počivalškovo razmišljanje, da hotelov »ne smemo privatizirati niti prehitro, niti prepoceni, niti napačnemu lastniku«, mi ne vzbuja prav nobenega zaupanja. Bolj bojazen, da bo Slovencem od turizma ostala samo še Delamarisova turistična pašteta.
Ministra sprašujem: mi lahko razjasnite, kakšna je razlika med prodajo in privatizacijo? Še vedno nameravate turistične kapacitete prodati v paketu in s tem omogočiti monopol nad slovenskim turizmom? Ali drži to, na kar opozarja blejski hotelir Otmar Zorn, da gre za privatizacijo lobijev? Da gre za ukradeni denar, ki se zdaj vrača iz tujine? Da je to četrta faza privatizacije? Pozivam vas: pustite že enkrat moj/naš davkoplačevalski denar pri miru. Zmetali ste ga v banke, v Adrio in še kam. Ob tem nekateri bogatijo, denar skrivajo v oazah, drugi pa komaj rinejo skozi življenje. Hvalite se, kako revežem pomagate, pa jim mečete samo drobiž, jemljete dodatek za delovno aktivnost, si izmišljujete prisilno delo. Revna oskubljena Slovenija brez svojih podjetij, bank, prevoznikov, z ozemljem, ki je v veliki meri že last Vatikana, in s turizmom v lasti tujcev bo kmalu premogla le še svoje ime.
Polona Jamnik, Bled
