V Združenih državah Amerike se zadnja leta (neuspešno) borijo s hudim sovražnikom – fentanilom, sintetičnim opioidom, ki je kar 50-krat intenzivnejši od heroina in stokrat močnejši od morfija. Ker ga ponekod povsem v skladu z zakonom predpisujejo tudi za lajšanje hujših bolečin, je težava še večja, njegova zajezitev pa skoraj nemogoča. Po podatkih ameriške vlade je lani zaradi predoziranja z opiodi umrlo več kot 32.000 oseb, mediji pa so že leta polni razprav o opioidni krizi, ki se je očitno ne da zajeziti. »Uporaba fentanila je izredno tvegana zaradi smrtnega predoziranja, saj je psihoaktiven v izredno majhnih količinah,« o nevarnosti droge pojasnjujejo v združenju DrogArt. Ponekod v tujini so zabeležili primere prodaje heroina, mešanega s fentanilom, tako da uporabniki niso niti vedeli, kaj so dali v telo, kar dodatno poveča tveganje prevelikega odmerka. Trije grami lahko brez težav pomorijo kakšnih 1500 ljudi.
Kar zadeva uporabo fentanila, je stanje pri nas pomirjajoče. »Nimamo podatkov, da bi bila uporaba fentanila pri nas množično razširjena,« o prisotnosti opioida razlagajo v DrogArtu in dodajajo, da pri nas »najpopularnejša« droga tako med mladimi kot starejšimi ostaja alkohol. »Ta v naši družbi povzroča veliko več škode kot prepovedane droge, denimo zasvojenost, prometne nesreče pod vplivom, predoziranje. Prav zaradi tega smo razvili poseben program Izberi sam, osredotočen na tveganja, povezana z uporabo alkohola,« navajajo v DrogArtu. Od prepovedanih drog je pri nas najpogostejša marihuana, sledijo pa stimulansi – kokain, spid in ekstazi.
Paketi iz Kitajske, tihotapljenje iz Mehike
Večina fentanila v ZDA prispe prek pošte, tako da so cariniki zlasti na letališču JFK do komolcev zakopani v kakšnih milijon pošiljk, ki z vsega sveta vsak dan prispejo samo v New York. »Kot bi iskal iglo v kopici sena,« je nejevoljen agent urada za nadzor meje in carino (CBP), ko pokaže na kup pošiljk in pisemskih ovojnic. Ravno skozi ta center prispe kar 60 odstotkov vse pošte za ZDA, uslužbenci pa noč in dan pregledujejo sumljive pakete. Vseh kakopak ne morejo, na pomoč jim priskočijo za to dresirani psi, sumljive pošiljke pregledujejo tudi z rentgeni in lasersko tehnologijo. Najbolje se obnese laserski spektrometer, povezan z bazo podatkov, s pomočjo katere lahko celo brez odpiranja pošiljk prepozna okoli 450 narkotikov. »Tihotapci na trg venomer pošiljajo nove proizvode, kar pomeni, da moramo tudi mi neprestano osveževati digitalno bazo drog,« pravi agent CBP Robert Redes.
Večina fentanila in njemu podobnih opioidov, a z za odtenek drugačno kemično formulo se po poročanju ameriških medijev nabavi prek nezakonitih »črnih mrež«, spletnih strani na Kitajskem in v Hongkongu. »Naročilo plačajo s kriptovalutami, kreditno kartico ali paypalom. Niti iz hiše jim ni treba. Fentanil lahko iz Kitajske naročijo kar iz fotelja, dostavijo pa jim ga na prag doma,« je za ameriške medije enostaven dostop do droge komentiral vodja newyorškega oddelka urada za boj proti drogam (DEA) Roy Donovan. Fentanil je na ameriški trg nezakonito prva začela pošiljati Kitajska, težave so se pred kakšnimi 15 leti povečale s tihotapljenjem droge čez mehiško mejo. Posle so vodili veliki karteli, tudi Sinaloa, takrat še z zloglasnim El Chapom na čelu. Samo lani so na uradu za nadzor meje znotraj ZDA zasegli skoraj tono fentanila.
Prekomerno predpisovanje tablet
V primerjavi s proizvodnjo heroina je za fentanil potrebnega veliko manj truda, časa in denarja. Droga je tudi tako močna, da iz kilograma nastane kar milijon tabletk; ena je na ameriškem trgu vredna od pet do deset evrov.
Začetki opioidne krize segajo v konec prejšnjega stoletja, ko so zdravniki začeli nenadzorovano in prekomerno predpisovati protibolečinske tablete, vključujoč fentanil. Močni analgetiki sicer blažijo bolečine pri najhujših boleznih, kot je rak, zaradi povzročanja hude in hitre odvisnosti pa bi jih morali predpisovati le izjemoma. Po podatkih ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je bilo med letoma 1998 in 2018 s predoziranjem z opioidi povezanih več kot 400.000 smrti, predsednik Donald Trump pa je leta 2017 krizo razglasil za »izredno stanje v javnem zdravstvu«.
