Gospodarska rast v Sloveniji se je v prvi polovici leta upočasnila zaradi šibkejšega tujega povpraševanja. Po pričakovanjih bo ostala v prihodnjih dveh letih pretežno stabilna. Domače povpraševanje naj bi ostalo močno. Slovenija naj bi še naprej beležila javnofinančni presežek, strukturni položaj naj bi se letos poslabšal, nato pa v triletnem obdobju nekoliko izboljšal, še izpostavlja komisija.
Medtem ko julijska napoved ni vključevala podatkov o javnih financah, jesenska vključuje tudi te. Komisija Sloveniji za letos in prihodnje leto napoveduje 0,5-odstotni javnofinančni presežek, v letu 2021 pa 0,6-odstotnega, kar je nekoliko slabša napoved od majske, ko je komisija Sloveniji za letos napovedala presežek v vrednosti 0,7 odstotka BDP, za prihodnje leto pa 0,9-odstotnega.
Strukturni položaj - torej položaj ob izločitvi učinka krepke gospodarske rasti - naj bi se letos poslabšal, nato pa postopno izboljšal. Strukturni primanjkljaj naj bi bil letos odstoten, prihodnje leto 0,9-odstoten, v letu 2021 pa 0,7-odstoten, kaže razpredelnica komisije. V majski gospodarski napovedi je komisija ocenila, da naj bi strukturni primanjkljaj letos znašal 0,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zmanjšal na 0,3 odstotka.
Slabša napoved tudi za območje evra
Evropska komisija območju evra za letos napoveduje 1,1-odstotno rast BDP, za prihodnji leti pa 1,2-odstotno, kar je za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke slabše od julijske napovedi za letos in prihodnje leto. Opozarja, da je pred evropskim gospodarstvom veliko izzivov, zlasti zaradi trgovinskega spora ZDA in Kitajske ter negotovosti glede brexita.
Evropsko gospodarstvo sicer raste sedmo leto zapored in bo še naprej raslo tudi v prihodnjih dveh letih, trg dela ostaja močan in brezposelnost se še naprej zmanjšuje, a zunanje okolje je manj ugodno in negotovosti je veliko, kar vpliva še zlasti na proizvodni sektor, ki se sooča tudi s strukturnimi premiki, ugotavlja komisija.
Območju evra v Bruslju za letos napovedujejo 1,1-odstotno rast, v letih 2020 in 2021 pa 1,2-odstotno. To je slabše, kot je kazala julijska napoved, po kateri naj bi v prostoru skupne valute letos beležili 1,2-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 1,4-odstotno. Za celotno EU pa komisija za letos in prihodnji leti napoveduje 1,4-odstotno rast BDP, kar pomeni, da je napoved za letos ohranila na enaki ravni kot julija, napoved za prihodnje leto pa je poslabšala za 0,2 odstotne točke. Gospodarstva vseh članic bodo v prihodnjih dveh letih še rasla. Zaskrbljujoči so podatki za Nemčijo in Italijo. Nemčija naj bi letos beležila 0,4-odstotno rast BDP, v prihodnjih dveh letih pa odstotno rast, Italiji pa komisija za letos napoveduje 0,1-odstotno krepitev BDP, v prihodnjem letu 0,4-odstotno, leta 2021 pa 0,7-odstotno.
Evropsko gospodarstvo je bilo doslej odporno kljub neugodnemu zunanjemu okolju, a v prihodnje lahko zaplujemo v nemirne vode, v obdobje velike negotovosti v povezavi s trgovinskim sporom med ZDA in Kitajsko, vse večjimi geopolitičnimi napetostmi, težavami v proizvodnem sektorju in brexitom, opozarja podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Ob tem ponavlja poziv članicam z visokim javnim dolgom k previdnim fiskalnim politikam, članice, ki imajo fiskalni prostor, pa poziva, naj to zdaj izkoristijo.
Brezposelnost v EU je na najnižji ravni od začetka tega stoletja. V območju evra se bo v prihodnjih letih zniževala s 7,6 odstotka v tem letu na 7,3 odstotka v letu 2021, v celotni EU pa s 6,3 odstotka v tem letu na 6,2 odstotka v letu 2021, izpostavlja komisija. Javnofinančni primanjkljaj se bo v povprečju zaradi nižje rasti in ohlapnejših fiskalnih politik v nekaterih članicah nekoliko povečal tako v območju evra kot v EU, a še vedno ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, ki jih kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Območje evra naj bi letos beležilo 0,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, v letu 2021 pa odstotnega.
Javni dolg se bo v povprečju zniževal že peto leto zapored, čeprav ostaja znatno nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. V območju evra naj bi se v triletnem obdobju znižal s 86,4 odstotka BDP v tem letu na 84,1 odstotka BDP v letu 2021, v celotni EU pa v enakem obdobju z 80,6 odstotka na 78,4 odstotka. Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.
