Zimski vozni red, ki je začel veljati 27. oktobra, je na brniško letališče pripeljal Lufthanso. Ta je v Sloveniji pristala prvič v 55 letih oziroma prvič, odkar deluje brniško letališče. Prevoznik bo po stečaju Adrie Airways Ljubljano povezal s Frankfurtom, Münchnom, Zürichom in Brusljem.
Na Brniku pričakujejo, da bodo kljub propadu nacionalnega letalskega prevoznika prepeljali 1,7 milijona potnikov, medtem ko so jih lani rekordnih 1,8 milijona. V prvih devetih mesecih letošnjega leta, torej do propada Adrie Airways, so sicer našteli 1,9 odstotka več potnikov kot v enakem času lani, pri tujih prevoznikih je bila rast prometa 18,4-odstotna.
Prihod žerjava
»Ponosni smo, da je žerjav končno priletel v Ljubljano,« je po pristanku prvega Lufthansinega letala iz Frankfurta, ki so ga na Brniku pozdravili z vodnim krstom, rekel vodja prodaje za srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo v skupini Lufthansa Peter Pullem. Frankfurt je eno najpomembnejših evropskih vozlišč. Lani je recimo Adria Airways na tej povezavi prepeljala 150.000 potnikov, od katerih jih je 70 odstotkov nadaljevalo potovanje z drugimi letali v Lufthansini skupini.
Hkrati Lufthansa s svojim prevoznikom Swiss od 16. oktobra leti tudi v Zürich, s prevoznikom Brussels Airlines od 4. novembra v Bruselj, s prevoznikom Cityline pa poleg Frankfurta od začetka meseca še v München. Tudi ta povezava je za Slovenijo ena pomembnejših; Adria je lani med Münchnom in Ljubljano prepeljala 90.000 potnikov, 80 odstotkov jih je nadaljevalo potovanje z Lufthanso. Trenutno tako nemška skupina Ljubljano s preostankom Evrope povezuje s 34 leti vsak teden, na teh pa lahko prepelje skupno 3600 potnikov.
Z brniškega letališča bo v zimski sezoni, ki traja do konca marca prihodnje leto, letelo dvanajst letalskih prevoznikov, od tega trije nizkocenovni, Wizzair, Easyjet in Transavia, ter še Aeroflot, Air France, Air Serbia, Lot, Montenegro Airlines in Turkish Airlines. Vsi našteti bodo Ljubljano povezovali z (za zdaj) 16 kraji, a v Fraportu pričakujejo, da se bo vozni red čez zimo še spreminjal.
Položaj ni kritičen
Zmago Skobir je bil od sredine osemdesetih do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja komercialni direktor v Adrii Airways in takrat je vzpostavil prve redne linije nacionalnega letalskega prevoznika. Skupaj z Lufthanso je odprl še danes ključno letalsko povezavo s Frankfurtom. Danes je Skobir poslovodni direktor družbe Fraport Slovenija, v vodstvenih strukturah upravljalca letališča je pravzaprav že zadnjih šestnajst let. Letalstvo in letalsko povezljivost ima nedvomno v malem prstu (navsezadnje je bil že pred dvema letoma zaskrbljen tudi glede prihodnosti Adrie Airways) in za nadaljnjo povezanost Slovenije s svetom ga tokrat ne skrbi.
Priznava, da je sicer letalska povezljivost Slovenije najšibkejša točka slovenskega turizma, toda letališče, ki je pravzaprav edino delujoče letališče v državi, svoje vloge kljub propadu Adrie Airways ne bo izgubilo, je prepričan. Od 29 povezav, ki so bile z Brnika vzpostavljene v poletnem voznem redu, jih je trenutno osem izgubljenih. Slovenija je po njegovih besedah še zmeraj relativno dobro povezana s svetom, saj je mogoče prek šest evropskih centrov leteti kamor koli po svetu, resda pa ne direktno, je izpostavil v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv.
Za zdaj naša država ni več neposredno povezana s Sarajevom, Tirano, Prištino, Sofijo, Skopjem, Prago, Köbenhavnom in Dunajem. »To se mi ne zdi kritično, še vedno imamo 21 linij,« je rekel Skobir. Bati se je, da povezavi s Tirano in Prištino vsaj srednjeročno še ne bosta vzpostavljeni, saj za prevoznike nista dobičkonosni. »Toda Tirana in Priština nimata vpliva na slovensko gospodarstvo in turizem, saj so se na teh linijah prevažali večinoma delavci, ki delajo v tujini in so se prek ljubljanskega letališča vračali na zahod,« je pojasnil. »Zelo pomembna pa je povezljivost z velikimi evropskimi vozlišči in tega ne bomo izgubili oziroma bodo izgube kvečjemu kratkoročne,« je poudaril.
Na to je po pristanku prvega Lufthansinega letala na Brniku opozoril tudi stalni namestnik veleposlanika v Sloveniji Bernhard Heuer. Slovenija in Nemčija namreč tesno sodelujeta tako politično kot gospodarsko; slovenska podjetja veliko izvozijo v Nemčijo, hkrati so nemška pomemben investitor v Sloveniji, zato bi bila prekinitev letalskih povezav lahko težava za Slovenijo, je izpostavil Heuer.
Skopje je po drugi strani za Slovenijo relativno pomembna destinacija, do katere trenutno iz Ljubljane ni neposredne povezave. Na Brniku si prizadevajo, da jo znova vzpostavijo. Tudi povezava s Prago je za slovensko gospodarstvo ena pomembnejših, a Češka ima svojega nacionalnega prevoznika, ki bo mesti verjetno spet povezal. »Prepričan sem, da bo prej ko slej vzpostavljena tudi povezava s Köbenhavnom,« je dodal Skobir. »Do poletja 2021 želimo vzpostaviti najmanj takšno mrežo letov, kot smo jo imeli, ko je Adria Airways še letela,« je napovedal oktobra.
Kdo bi še utegnil priti?
Četudi Slovenija kot trg za čezoceanske lete verjetno še dolgo ne bo zanimiva, predvideva Skobir, pa bi utegnili v prihodnjih letih vendarle povezavo z našo državo vzpostaviti še nekateri veliki letalski prevozniki. »Že nekaj let si prizadevamo in nekoč, o tem sem prepričan, bomo dočakali tudi Qatar ali Emirates,« je dejal Skobir. Fraport Slovenija je sicer nenehno v pogovorih z ducatom in več letalskimi prevozniki, tudi nekaj nizkocenovnimi. Trenutno si najbolj prizadevajo za to, da bi omenjeni trije okrepili sedanjo mrežo povezav, morda tudi vzpostavili kakšno novo linijo.
Pogovori neprestano tečejo tudi z Ryanairom, toda bolj otipljivih rezultatov še ni. Gotovo pa lahko kmalu pričakujemo vnovične povezave s Španijo – pred časom je Adria letela v Madrid, nizkocenovnik Vueling pa v Barcelono – poleg Pirenejskega polotoka pa tudi s skandinavskimi mesti ter kupom drugih manjših destinacij po Evropi. »Prizadevajo si tudi za eno od središč na Arabskem polotoku, bodisi Dubaj bodisi Katar. Tudi nekdanje sovjetske republike lahko pričakujemo, pravkar so objavili povezavo s Kijevom,« je naštel Skobir.
»Zelo kmalu, do junija, julija prihodnje leto, se bo jasno pokazalo, kako zanimiva je in bo Slovenija za tuje prevoznike,« je dejal sogovornik in dodal: »Zadeve se že odvijajo in se še bodo hitro odvile.«
