»Po drugi svetovni vojni je bila Ljubljana drugačna, vpeta v drug politični in družbeni sistem, z novo generacijo arhitektov. Pojavi se kreativnost nove politike, ki išče svojo pot v prostoru kot tudi na drugih ravneh življenja. Moj poskus je bil Ljubljano umestiti v obdobje prvih dvajset let po vojni, ki se kaže kot posledica takratnih stremljenj v politiki, arhitekturi kot tudi v vsakdanjem življenju,« o Ljubljani v socializmu razmišlja avtor knjige Živeti v socialistični Ljubljani David Petelin. Njegovo raziskovanje zgodovine prestolnice izhaja iz »ljubezni do mesta«. V knjigi je zbranih mnogo spominov in pogledov, tudi fotografskih, nagovori pa tako tiste, ki so v tem obdobju živeli, kot generacije, ki so se rodile kasneje.
Obdobje korenitih družbenih in gospodarskih sprememb obravnava skozi politični, upravni, arhitekturni, urbanistični, industrijski in demografski razvoj mesta. Ukvarja se tudi s kulturo, športom, družabnim življenjem, prometom in drugimi ravnmi vsakdanjika tistega časa. Zgodovinar pregled začne po drugi svetovni vojni in zaključi v letu 1965.
Čas, ko se je vas preselila v mesto
Ljubljana se je po vojni znašla v povsem novi dobi. To je obdobje, ko se je vas preselila v mesto. V povojnih letih, ko se je spremenila njena socialna struktura, se je v Ljubljano preselilo vsaj 150.000 ljudi. To je tudi čas gradnje novih stanovanjskih naselij, v prvem desetletju po letu 1945 so nastajala predvsem ob tovarnah, kot na primer litostrojski bloki. Prva prava pa v 60. letih, med njimi recimo Savsko naselje, s stanovanjskimi stolpnicami kot tipološko novostjo. Z gradnjo in novimi prostorskimi ureditvami se je spreminjala podoba mesta, pa tudi življenje v njem.
V monografiji David Petelin piše tudi o prvem supermarketu Prehrana, ki so ga odprli leta 1961 na Cigaletovi ulici, pospremila pa so ga navodila za uporabo, kot na primer to, čemu je namenjena nakupovalna košarica, in da naj ljudje uporabljajo vhod in izhod tako, kot je to zapisano. Supermarket je bil pomemben dejavnik v porastu potrošniške družbe, pravi zgodovinar. »V povojni Ljubljani lahko govorimo o demokratizaciji dobrin, ki so si jih prej lahko privoščili le premožnejši.« Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so tudi čas, ko so v domove prišli pralni stroji in na prodajne police higienski vložki. Prvi oglas zanje je nastal leta 1968.
Veliko je stvari, ki so se pojavile v vsakdanjiku tistega časa, čeprav marsikatera med njimi do danes ni preživela. So pa na naših krožnikih iz tistega časa recimo ostali čevapčiči, ki so ob bureku v Ljubljano prišli v 60. letih. Prve so stregli leta 1964 na Gospodarskem razstavišču.
