Če vam dilema ne da miru, vam bo morda v vsaj majhno tolažbo podatek, da so nekoč v izolskem Delamarisu govorili, da je sardina tista sardela, ki je ravno prav velika za v pločevinko. Oziroma da je sardela sveža ali na žaru pečena riba, sardina pa je njena sorodnica v konzervi. Tej debati menda nikoli niso prišli do dna, zaradi nje se je že zgodil kakšen manjši gostilniški pretep, znano pa je menda vsaj to, da so sardine dobile ime po otoku Sardinija – in ne obrnjeno. Med sardinami, sardelami in sardoni je razlika bržkone samo v velikosti, po okusu bi jih težko ločili. V vsaki ribiški krčmi v tem delu sveta jih najdemo na začetku jedilnega lista, bodisi marinirane »na šavor« kot hladno predjed ali sveže pečene na žaru oziroma pomokane in ocvrte. Lahko bi rekli, da so poceni in okusna mornarska jed, h kateri se še najbolj prileže dober domač kruh in seveda dobra primorska kapljica, v našem primeru dobro ohlajena malvazija. Nekateri ob tem trdijo, da gre pri sardinah za eno najstarejših vrst hitre (pa vseeno zdrave) prehrane. Odpreš konzervo in obrok je pripravljen. Takšno mnenje pestujejo zlasti Portugalci, ki so okoli svojih znamenitih konzerviranih sardin zgradili zelo velik del svojega turizma. Nemara vam bo teknila jed po tokratnem receptu, ki ga lahko (seveda v precejšnjo škodo izvrstnega okusa) precej poenostavimo in namesto doma ocvrtih sardel uporabimo kakovostne sardine v oljčnem olju iz pločevinke.
Sardele v omaki s špageti
1 kg očiščenih sardel brez glave, 5 žlic ekstra deviškega oljčnega olja, 5 strokov česna, 1 večjo belo čebulo (preizkušeno dobro se obnese tudi aromatičnejši ptujski lük), morsko sol, sveže zmlet črni ali pisani poper, 0,5 dl primorskega belega vina, 500 g paradižnika v koščkih, 1 žlico paradižnikovega koncentrata iz tube, 1 žlico masla, koruzno ali belo moko, 400 g debelih špagetov ali rezancev.
Sardele operemo pod tekočo vodo in osušimo s papirnatimi brisačami ter povaljamo v moki. V večjo ponev vlijemo olje, ki ga dobro segrejemo, nato pa v njem sardele pri visoki temperaturi na hitro spečemo po etapah – le toliko hkrati, da so v ponvi v eni plasti in da je med njimi še malce prostora. Sardele popečemo z obeh strani tako, da dobijo lepo zlato barvo, ne pečemo pa jih predolgo, naj ostanejo sočne. Preložimo jih na papirnato brisačo in pustimo, da se odvečna maščoba odcedi. Olupimo čebulo in stroke česna ter oboje ločeno drobno nasekljamo. V neočiščeno ponev, kjer so se pekle sardele, na isto olje stresemo čebulo in jo med mešanjem počasi pražimo le toliko, da se zmehča. Nato dodamo česen in ščep soli, vse skupaj dobro premešamo in zalijemo z vinom. Z leseno lopatko postrgamo po dnu, da odlepimo morebitne karamelizirane ostanke od pečenja sardel. Dodamo paradižnik in koncentrat ter vse skupaj dobro premešamo. Omako kuhamo na zmernem ognju tako dolgo, da se zgosti. Nekaj minut pred koncem kuhanja v omako položimo ocvrte sardele. Medtem po navodilih na embalaži na zob skuhamo špagete. Razdelimo jih na segrete krožnike, čeznje pa nadevamo sardele v paradižnikovi omaki. Še bolje je, če imamo dovolj veliko ponev, da špagete stresemo naravnost na omako in jed zmešamo že v ponvi, kar je sicer standardni postopek za pripravo katerih koli testenin v omaki.
