Zakaj je premier Boris Johnson blokiral objavo poročila parlamentarnega odbora za obveščevalno-varnostne zadeve o ruskem vohunjenju, podtalnih aktivnostih ter vmešavanju v volitve in brexitski referendum? Odgovor na to vprašanje politično ozaveščene Otočane trenutno zanima bolj kot vse drugo.
Jasno je, da bo brexit pri večini volilcev, pa naj so za izstop iz EU ali proti njemu, odločilno vplival na to, kateri stranki bodo dali glas na decembrskih predčasnih volitvah. Zato je največ zanimanja za to, kaj v omenjenem poročilu piše o brexitu oziroma ali se je Rusija vmešavala v referendum in vplivala na njegov izid. Prevladuje prepričanje, da Johnson ne bo dovolil objave poročila pred volitvami, saj brexit kljub prelomljeni obljubi o izstopu iz EU do 31. oktobra ostaja glavni predvolilni adut konservativcev. Za mnoge volilce je brexit edini razlog, da bodo glasovali za konservativce. Morebitna eksplozivna vsebina poročila o ruskem vmešavanju pa bi dramatično zmanjšala ali celo uničila Johnsonove možnosti za zmago in dala krila nasprotnikom brexita ter zagovornikom novega referenduma, ker bi lahko trdili, da je bil rezultat prvega tudi posledica vmešavanja Rusije.
Opozicija: Pravico imamo vedeti
Opozicija ter mnogi znani konservativci pravijo, da ni nobenega opravičljivega razloga za to, da Johnson sedi na poročilu. Po njihovem ima javnost pravico še pred volitvami spoznati njegovo vsebino, blokada objave pa da dodatno spodkopava zaupanje v britansko demokracijo.
Toda če poročilo potrjuje sum o ruskem vmešavanju, potem je Johnsonova preprečitev objave z njegovega zornega kota povsem razumljiva. Strategija njegove volilne kampanje, ki jo je uradno začel danes, namreč na brexitu temelji. Pečat ji daje slogan Dokončajmo brexit, kar je po njegovem treba storiti v dobro demokracije, ker je večina glasovala za izstop. Vsak nov dvom o zakonitosti izida referenduma bi se mu maščeval zlasti pri volilcih drugih strank, na katere najbolj računa. To so tisti, ki so glasovali za brexit, brez katerega bi bila njegova kampanja prazna oziroma bi zahtevala preusmeritev k vprašanju, kaj storiti za izboljšanje življenja ljudi, potem ko so konservativci z devetletno strogo varčevalno politiko po krizi leta 2008 povzročili škodo v denarnicah in življenjih večine Britancev. Ta preusmeritev se je morda deloma že začela – Johnson jo je nakazal, ko je ob začetku kampanje s Stalinom primerjal glavnega tekmeca, vodjo laburistov Jeremyja Corbyna, ki obljublja radikalno preobrazbo Britanije.
Spodrsljaj ideologa brexita
Konservativci so hoteli začeti kampanjo z jasno strategijo: držimo se brexita, pa bo za nas vse v redu. Pa to očitno ne bo šlo. Pod udarom kritik so tudi zaradi velikega spodrsljaja glavnega zagovornika trdega brexita in člana ožje vlade Jacoba Reesa - Mogga. Sprožil je vihar protestov z izjavo, da bi morala zdrava pamet stanovalcem nesrečnega stanovanjskega bloka Grenfell, v katerem je požar junija 2017 zahteval 72 življenj, narekovati, da ga po izbruhu požara zapustijo (čeprav so jim gasilci svetovali, naj raje čakajo nanje). Kritiki pravijo, da je tako namignil, da so bili premalo inteligentni, da bi si rešili življenje, in da bi moral odstopiti. Johnson naj bi od njega že zahteval, naj se med kampanjo drži v ozadju.
