Občinsko javno naročilo za izdelavo granitnega podstavka in napisa na njem razkriva, da bi prihodnje leto na Gruberjevem nabrežju že lahko stal spomenik Avguštinu Ferdinandu Hallersteinu, znamenitemu matematiku in astronomu, ki si je v Pekingu v 18. stoletju napravil izjemno kariero predvsem kot astronom. Eden njegovih največjih dosežkov je bila izdelava zvezdnega opazovalnika, ki še danes stoji na ploščadi starega astronomskega observatorija v Pekingu.
Ravno replika tega opazovalnika bo v spomin na njegovo genialnost stala na podstavku na Gruberjevem nabrežju. Kot je razbrati iz osnutka proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2020, bo občina financirala izdelavo in postavitev podstavka z napisom v slovenščini in kitajščini. Repliko Hallersteinovega zvezdnega opazovalnika bo v Ljubljano pripeljala Ljudska republika Kitajska.
Pobudnikov za postavitev tega spomenika je bilo več. Med drugim so si zanj prizadevali Arhiv Republike Slovenije, kitajsko veleposlaništvo in Kitajska akademija znanosti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter kitajska slikarka Huiqin Wang, ki je izdala avtorsko slikanico Hallerstein, Slovenec v prepovedanem mestu. Wangova je izjemno vesela, da bo v Ljubljani stal spomenik Hallersteinu, ki po njenih besedah ni bil pomemben le kot slovenski znanstvenik ali strokovnjak, ki je delal na Kitajskem, temveč je bil svetovno znan astronom. »S postavitvijo tega spomenika bo več Slovencev izvedelo za tega pomembnega človeka. Pa ne samo Slovenci, tudi tuji turisti, ki bodo videli spomenik, bodo izvedeli zanj,« je pomembnost tega spomenika pojasnila Wangova. V večletnem raziskovanju njegovega življenja je namreč ugotovila, da le redki Slovenci poznajo tega pomembnega znanstvenika, redki Kitajci pa vedo, da je bil Liu Songling, kot so ga imenovali tam, Slovenec.
»Njegovo delo je ostalo na Kitajskem, njegov grob je na Kitajskem, Hallerstein se nikoli ni vrnil v svojo domovino. S postavitvijo replike njegovega opazovalnika se bo simbolno vsaj njegov duh vrnil v Slovenijo,« je razmišljala Wangova. Po njenem mnenju je tudi izbrana lokacija za postavitev spomenika primerna, saj bo spomenik stal nasproti jezuitske cerkve (Hallerstein se je po svetu najprej odpravil kot jezuitski misijonar) in v bližini Gruberjeve palače oziroma nekdanje jezuitske šole, v kateri ima danes sedež Arhiv Republike Slovenije.
Darila v obliki spomenikov
Podarjanje spomenikov ali sodelovanje Ljubljane in kakšne druge države pri postavitvi spomenika, kot je v primeru Hallersteinovega spomenika, ni izjema. Leta 2014 je denimo črnogorski častni konzul Vojislav Kovač Ljubljani podaril doprsni kip slovitega črnogorskega pesnika in vladike Petra II. Petrovića Njegoša ob 200-letnici njegovega rojstva. Dve leti pozneje je bil ob Prešernovi cesti odkrit doprsni kip znamenitega reformatorja srbskega jezika Vuka Karadžića, ki sta ga Ljubljani podarila mesto Beograd in Ustanova Vukova zadužbina (Vukov sklad). Podstavek, na katerem stoji ta kip, in napis je dala izdelati ljubljanska občina. Ob tem velja omeniti, da jim jo je v zapisu priimka zagodel tiskarski škrat, a so priimek kmalu popravili. Karadžićev spomenik naj bi postavili v znak spomina na prijateljstvo med Karadžićem in slovenskim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem. Ljubljana je zato Beogradu obljubila doprsni kip Kopitarja.
Leta 2016 je bil na Žalah odkrit spomenik v obeh svetovnih vojnah padlim ruskim vojakom na slovenskih tleh, ki so ga financirali donatorji iz Rusije. Organizacija Amnesty International je lani ob 70. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah Ljubljani podarila doprsni kip Eleanor Roosevelt, ki je bila gonilna sila pri nastanku tega pomembnega dokumenta.
Prihodnje leto 268.000 evrov za spomenike
Osnutek ljubljanskega proračuna za leto 2020 razkriva, da bo ljubljanska občina za spominska obeležja porabila predvidoma 268.000 evrov. Poleg podstavka za spomenik Hallersteinu bo občina prihodnje leto postavila tudi spomenik ob 100. obletnici združitve Prekmurja z matično domovino. Odkritje tega spomenika je bilo sicer sprva predvideno sredi letošnjega avgusta, vendar bo spomenik dokončan šele v prihodnjem letu. Spomenik v obliki 340 lončenih posod bo izdelal Zoran Srdić Janežič s soavtorjem Cvetom Kuneševićem, že nameščeni napis na podstavku spomenika pa je oblikoval Tomato Košir.
Iz proračuna je razvidno, da občina namerava v prihodnjem letu postaviti več spominskih plošč osebnostim, ki so zaznamovale prestolnico. Kot primer je naveden maršal Radetzky. Načrtovana je tudi postavitev novih spotikavcev oziroma znamenj spomina na slovenske žrtve holokavsta.
