Eden zanimivejših slovenskih raperjev Smaal Tokk je s preprostimi zgodbami v vipavskem dialektu postal glas, ki mu prisluhnejo vsi. Tudi tisti, ki morajo v mislih prevesti kakšno besedno zvezo, začinjeno z značilnim »žmohtom«, s katerim popestri pripovedi o svojih dogodivščinah.
Odločitev je bila enostavna: zanimal nas je uni tisti, preprost moški srednjih let, ki se ubada z običajnimi tegobami slehernika. Alter ego človeka, ki se je sicer pred štirimi desetletji rodil v Ljubljani, a se mu je ob preživljanju počitnic pri sorodnikih na Vipavskem melodija govorice tako usedla v uho, da jo je položil v usta svojemu poetičnemu antipodu. Osvobojenem okovov institucije, ki se ji je zapisal poklicno, pa čeprav ima v osnovi podobna, a vendarle precej drugačna merila kreativnosti. Tudi zato se ni mogoče pogovarjati z obema skupaj, ampak samo z raperjem iz nedoločenega kraja v Vipavski dolini. Ob tem se znajdemo še pred eno dilemo: bomo s knjižno slovenščino zgrešili bistvo ali naj najbolj sočne poudarke vendarle pustimo takšne, kakršni so prileteli iz njegovih misli. Poskusimo ubrati srednjo pot.
Smaal Tokk ne pozna Marka Bratuša
Že na začetku nam da vedeti, da ne bo odstopanja od dogovora: Smaal Tokk ne pozna Marka Bratuša, še nikoli ni slišal zanj. »Absolutno zanikam kakršne koli povezave s tevim tipom, sploh ne vem, zakej ga stalno vlejčete ven, kdu je sploh začnu s temi natolcevanji. Sem prepričan, da je to, kako bi se rjeklo, zarota kleroudbomafije al kako se že kličejo uni, ki bi tjeli, da grejo vsi moji soudi in vsa moja slava enmu drugmu.«
Pa spoznajmo torej Smaal Tokka, ki je v osnovi sinonim za preproste besede, ki pridejo iz človeka, ko je pristen in nenarejen. »Je bil pred cajtom en mulo, gengsta repr, ku se je klicou Rhymegodd, in če sem tou bet zarjs gensta, je blo treba najt kej tazga. Smaal Tokk se sliši podobno.« Ampak ne zveni najbolj pristno ob lepih slovenskih imenih njegovih življenjskih sopotnikov Radmile in Egona. Je pričakoval, pravi, da mu bo angleško ime pomagalo, ko bi postal slaven, a ga je zadržal, čeprav se to ni zgodilo. Pa se dobro razume z obema najbližjima sopotnikoma, vrtamo naprej. Pomembno je, poudarja, da se razumeš sam s sabo in z vsemi prijatelji, ki se podijo po tvoji glavi. »Če pa se zastopiš še z žjeno, je zmerom plus, čeprou je u bistvi bolj važnu, kako se vana zastopi s tabo.«
Z youtuba v Tranzistor
Smaal Tokk je prve odločnejše korake med slovensko estrado naredil v televizijskem mediju, kamor se je po daljšem času vrnil na letošnji Emi, kjer pa je nastopil, z »wild cardom« zunaj tekmovalnega programa. Ampak to je druga zgodba, tako kot tudi tista z ugaslim portalom vest.si, bolj nas zanima, kako to, da vseeno ostaja večinoma radijski glas. Kriva je televizija in ne on, pravi, saj ni več pravih priložnosti, da bi se glasba tudi videla: »Na nacionalki nej več nobene oddaje z muziko, videospoti in takimi rečmi. V resnici dejlamo samo še za jutjub.« In prav na kanal youtube je Smaal Tookk, ko je še iskal pravo izrazno podobo, sprva nalagal zanimive zgodbe. Že dolgo nismo zasledili nobene nove. »Mi jih je prepovedala Radmila,« se hitro izgovori in pobrska po spominu, ki ga odpelje v čas, ko se je uveljavil kot internetna osebnost. Naslednja postaja je bila televizijska oddaja Tranzistor, pri kateri je sodeloval s Sinišo Gačičem in Miho Šaleharjem, a se je v zgodbo, kot v mnoge v njegovem vsakdanjiku, vpletla Radmila. »Je rjekla, da se ne bo duobru končalu, če mislim trosit monade, in sem jo ubugal. Zdej dejlam sam une reči, ki prnjesejo soude, se pravi za Sazas in IPF, ki sta podobni organizaciji.« Ampak za to, da je stopil na resno glasbeno pot, je bila vendarle zaslužna prav Radmila. Predstavila mu je znanca Marka Boha, ki je rimam dodal glasbo, in začela se je zgodba, ki traja. S pozitivnimi sporočili, ki jih namenja poslušalcem in jih ti prepoznajo kot drugačna od tistih, ki jih v svoje rime zlagajo bolj kritično nastrojeni ljubljanski raperji. »Treba je reči bobu bob, govort je treba o rečeh, ki so tukej,« se skoraj malce ujezi ob takšnem predalčkanju. »Kje pej imamo v Sloveniji kakšen geto, pr nas ni gangsta scene.« V mislih vseeno preleti nekaj svojih skladb in prizna, da je Zaposlovalna po svoje pozitivna, ker pripoveduje o tem, kako je iskal službo, prav tako Preofesionalci. Stvari so tudi stvar zornega kota, je prepričan, saj je lahko padec na zadnjo plat za nekoga smešen, zate pa boleč.
Radmila ima vedno glavno besedo
Očitno res ne gre nobena stvar brez Radmile, ki je več kot življenjska sopotnica in muza. Iz pripovedovanj o njunem popotovanju v življenjskih tirnicah je več kot očitno, da se je tudi malce boji. Ampak tepe ga verjetno ne, saj na njegovem obrazu ni sledi, ki bi jih pustil kakšen oster prepir. Uf, kakšna zmota, nas hitro postavi na realna tla in se obenem na svojevrsten način postavi v bran svoji Radmili, ki da ni tako neumna, da bi puščala sledi. »Zna udarit taku, da se ne vidi neč. Mlati ku izraelski Mosad in podobne tajne službe: ku končajo zgledaš ku rožca, imaš pa zafenclana čreva…«
Radmila ima seveda glavno besedo tudi pri končni podobi besedil. Včasih jih pokaže tudi Egonu, ki je prav tako pomemben član družine in kdaj pa kdaj pove svoje mnenje. Smaal Tokk je bil vesel, da ga ob našem obisku ni bilo blizu, saj bi zagotovo stalno vpadal v besedo. Pravzaprav smo imeli srečo, da je imela druge opravke tudi Radmila. Morda pa je pri Klemenu Kotarju in Enosu Kuglerju, še dveh glasbenih sopotnikih, preverjala, kako napreduje nova izpovedna zgodba. Po tisti z naslovom Mwoja ljuba namreč nastaja Oprosti mi, Radmila, v kateri bo pojasnil, da v resnici ni bilo nobene ljubice, nobene druge muze, pa čeprav bi jo kot pesnik skoraj moral imeti. »Se pa v komadu zgovarjam, da če lohku Jan Plestenjak govori o svojih ljubah, zakaj ne bi še jaz.«
Frank Zappa za sprostitev
Čeprav je ni zraven, je iz minute v minuto bolj jasno, da Radmila res nadzira vsak njegov korak. Ji je morda že predstavil željo, da bi spremenil imidž in nabavil druga očala, kapo, si morda pustil brado? »Da bi bil kot Čale Sale? Jo bom moral vprašat, ampak važno, da ne bo dodatnih stroškov, ker je treba dobru premislt, kam vložit tistih trinajst centov, ki jih dobim od pravic za en komad.« Očitno ni samo Radmila tista, ki vedri in oblači v njegovem ustvarjanju, tlak mu večkrat dvigne tudi krovno glasbeno združenje. Takrat si pomaga tudi tako, da se zatopi v svet glasbe, s poslušanjem jazz rocka, Franka Zappe in podobnih: »Marsikej, v glavnem od tistih, ki so že mrtvi.«
Smaal Tokk ne želi izdati stalnega bivališča, pravi, da je njegov dom Vipavska dolina, tako mu je svetovala tudi Radmila. »Če pa bi radi vejdli kej več, jo probajte poiskat in vam bo vse razložila. Mi je prepovedala dajat informacije tudi zaradi tega, da me ne bi poiskale kakšne pupke.« Ampak na zadnje vprašanje nam lahko odgovori brez njene vednosti. Kako Smaal Tokka razumejo, ko nastopa drugod po Sloveniji? »Če zastopte Štajerce, lohko tudi Primorce, ne stojte sprašavat neumnosti.«
