Stranka LMŠ je bila stranka, ki ni podprla imenovanja Vasleta za guvernerja, je danes ob robu obiska v Pragi novinarjem dejal Šarec. Pomisleke glede imenovanja je imel tudi sam.
Preden ga je DZ potrdil za guvernerja, je Vasle vodil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, katerega takratne napovedi so bile po Šarčevih besedah zelo črnoglede in so se izkazale tudi za napačne. "Ta ukrep je zelo podoben, takoj bo znižal gospodarsko rast za 0,3 odstotka," je dejal o novih pogojih kreditiranja prebivalstva. Ob tem je opozoril, da gospodinjstva niso povzročila nobene krize. "Če vi kot gospodinjstvo vzamete kredit, verjemite, da boste morali vse vrniti," je dejal in ponovil, da nobeno gospodinjstvo ni povzročilo propada finančnega sistema države, "so pa banke v preteklosti na lepe oči dajale kredite raznim ljudem, od katerih so danes nekateri tudi v zaporih".
Če bo ukrep Banke Slovenije ostal v veljavi, se bo domača potrošnja takoj ustavila, je opozoril. A če bo prihajalo do dodatnega ohlajanja gospodarstva, to po njegovem mnenju ni dober ukrep, kajti povzroča manj trošenja in tudi paniko. V času, ko se gospodarstvo ohlaja, je treba iskati načine, kako spodbujati kroženje denarja, ne pa se zapirati v nek vakuum, da bodo banke spet sedele na denarju, pošteni ljudje pa ne bodo dobili kredita. "To ni pošteno," je še poudaril.
Šarec upa, da bo Banka Slovenije oz. Vasle še enkrat razmislil ter znal stopiti korak nazaj. "Tudi v politiki moramo kdaj stopiti korak nazaj in zdaj ima Vasle priložnost, da to naredi ter pokaže, da mu ni čisto vseeno za mnenje vlade, za mnenje državljank in državljanov," je še dejal.
Umar: Vpliv ukrepa glede kreditiranja na zasebno potrošnjo minimalen
Po ocenah Umarja bi učinek ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje kreditiranja gospodinjstev, na rast zasebne potrošnje lahko znašal nekaj desetink odstotne točke. "Zadnje davčne spremembe bodo na to potrošnjo vplivale pozitivno, tako da s tega vidika ni razloga za spremembo jesenske napovedi zasebne potrošnje". "Banka Slovenije je vsoto posojil nad priporočenimi merili ocenila na približno četrtino vseh, nekako 250 milijonov evrov. Ocenjujemo, da bi bil vpliv na rast zasebne potrošnje manjši, saj vsi potrošniški krediti po naši oceni niso namenjeni dobrinam, statistično zajetim v ta agregat. Poleg tega bi se del gospodinjstev odločil oz. bil kreditno sposoben tudi za najem posojil po novih pogojih," so ocenili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Banke morajo od novembra pri kreditiranju prebivalstva upoštevati nove minimalne standarde, ki jih je postavila Banka Slovenije. Pri potrošniških posojilih je omejila ročnost, pri potrošniških in stanovanjskih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Nova pravila so poskrbela za precej razburjenja.
Da bo imel ukrep med drugim negativne posledice na potrošnjo in posledično na gospodarsko rast, so opozorili v združenju bank in v trgovinski zbornici. V razpravo je posegel tudi premier Marjan Šarec, ki je pozval, da na sestanku, sklicanem 15. novembra, "še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost".
Na tem sestanku naj bi se soočili tako predstavniki finančnega in gospodarskega ministrstva, Umarja, Banke Slovenije in združenja bank, zveze potrošnikov ter gospodarske in trgovinske zbornice. K dialogu pri sprejemanju sistemskih rešitev je danes pozval tudi prvi mož NLB Blaž Brodnjak.
