Peščica jih je vojaških (Poček, Mlake pri Vipavi, Bač, Bloška polica …) in civilnih (dovoljenje zanje ima 13 upraviteljev), večina pa športnih, lovskih in povsem zasebnih. Koliko jih je, ne ve niti država, lahko pa o njihovem številu sklepamo iz podatka, da imamo v Sloveniji registriranih 363 strelskih društev in zvez, pišeta v novi številki Nedeljskega dnevnika Nataša Bucik Ozebek in Tomaž Bukovec.
Ob upoštevanju nekaj varnostnih in tehničnih zahtev ter občinskih in okoljskih predpisov lahko brez posebnega dovoljenja države strelišče na svojem zemljišču uredi vsak posameznik ali strelsko društvo. Dovoljenje za delovanje potrebujejo le vojaška in civilna, kar v praksi pomeni, da je večina strelišč bolj kot ne v zasebnih rokah in jih inšpektorji večinoma obiščejo, ko pokanje zmoti bližnje sosede. Koliko od teh klicev je utemeljenih, ne ve nihče, saj ministrstvo za notranje zadeve ne vodi posebne evidence ugotovljenih kršitev na streliščih.
Pod drobnogledom inšpektorjev je bilo v zadnjem času civilno strelišče Izem v gozdu nad vasjo Radna v občini Sevnica. Tam je še iz časa nekdanje skupne države. Na strelišču se poleg članov domače strelske zveze urijo tudi policisti, vojaki, pazniki v zaporih, varnostniki krške nuklearke… Tajnik Strelske zveze Sevnica Mirko Ognjenovič tako poudarja, da strelišče ni pomembno samo za njihovo zvezo, temveč za celotno družbeno skupnost in državo, saj pomembno prispeva k ustrezni usposobljenosti tistih, ki skrbijo za našo varnost. A poki, ki odmevajo s strelišča, marsikoga motijo. Ivan Biderman na njegovo neprimernost opozarja že dolgo, a mu do danes še nihče ni razložil, ali obstaja predpis, koliko so strelišča lahko oddaljena od hiš, šol in drugih javnih ustanov. »Imamo določila, koliko gob lahko nabereš v gozdu in koliko mahu lahko odneseš, očitno pa nimamo določila, koliko je lahko strelišče oddaljeno od hiš,« pravi razočaran. Opozarja, da je strelišče nad Radno od šole oddaljeno le 250 metrov zračne črte, prve hiše so že dvesto metrov od strelišča. »Zadnjih 14 dni so streljali nepretrgoma vsak dan, včasih streljajo tudi popoldne in ob sobotah. Povejte mi, ali to za otroke ni stresno,« vpraša po odgovoru in opozori, da poka ob streljanju pač ne moremo enačiti z navadnim hrupom. A inšpekcijski pregledi in zaukazane meritve hrupa na strelišču so pokazali, da je vse v najlepšem redu, Strelska zveza Sevnica ima zanj vsa dovoljenja. Ognjenovič pritrjuje, da se zavedajo obremenjevanja okolice s hrupom, zato so pri svojih aktivnostih odgovorni in racionalni. Zvočno so izolirali strelski objekt, načrtujejo protihrupno ograjo, prihodnje leto pa streljanje z nekaj izjemami ob sobotah ne bo več dovoljeno.
Nadaljevanje v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
Madeži na modri barvi
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako so tudi pri primeri, ko policisti in kriminalisti stopijo na drugo stran zakona, pa o padalki Ireni Avbelj, ki je bila sprejeta v dvorano slavnih, kakšna bo usoda kitajske družbe Huawei v Evropi, kaj predvideva zakon o dolgotrajni oskrbi, kakšne penine pridelamo v Sloveniji … – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
