Poljski zakon iz julija 2017 znižuje upokojitveno starost sodnikov poljskih splošnih sodišč in državnih tožilcev ter starostno mejo za predčasno upokojitev sodnikov vrhovnega sodišča na 60 let za sodnice in 65 let za sodnike, medtem ko je bila ta starost pred tem za oba spola 67 let. Ministru za pravosodje pa podeljuje pristojnost, da podaljša mandat sodnikom splošnih sodišč prek novih upokojitvenih starosti, različnih glede na spol.
Evropska komisija je zaradi teh pravil pri Sodišču EU vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti iz prava unije.
Sodišče v Luksemburgu je danes odločilo, da je Poljska z uvedbo različnih upokojitvenih starosti za poljske sodnice in sodnike ter za poljske državne tožilke in tožilce kršila pravo unije. Ob tem je zavrnilo utemeljitev Poljske, da tako določene razlike med sodniki in sodnicami ter državnimi tožilci in državnimi tožilkami glede starosti, ki je potrebna za dostop do starostne pokojnine, pomenijo pozitivno diskriminacijo.
Poljska je po mnenju sodišča v nasprotju s pravom unije ravnala tudi, ko je znižala upokojitveno starost za sodnike poljskih splošnih sodišč ter ministra za pravosodje ob tem pooblastila za sprejetje odločitve o podaljšanju mandata teh sodnikov.
Sodišče je v zvezi s tem navedlo, da okoliščina, da je organu, kot je minister za pravosodje, podeljena pristojnost odločanja o podaljšanju opravljanja sodniške funkcije po dopolnitvi redne upokojitvene starosti, ne zadošča za ugotovitev kršitve načela neodvisnosti. So pa vsebinski pogoji in postopkovna pravila v zvezi s to pristojnostjo v obravnavanem primeru taki, da lahko
vzbudijo legitimne dvome v zvezi z zavarovanostjo zadevnih sodnikov pred zunanjimi dejavniki in njihovo nevtralnostjo, je ocenilo sodišče.
Poljska vlada se je sicer že lani odzvala na tožbo Evropske komisije in spremenila sporno zakonodajo. Tako je omejila pooblastila ministra za pravosodje ter upokojitveno starost za sodnice zvišala na 65 let. Današnja odločitev sodišča se nanaša na zakonodajo pred temi spremembami.
Evropska komisija mora zdaj preučiti, ali je Poljska s spremembami pravil že odstranila kršitve, ki ji jih očita Sodišče EU. Če bo ugotovila, da Poljska še vedno ne izpolnjuje obveznosti iz prava unije, se lahko znova odloči za tožbo na Sodišču EU.
Bruselj in Varšava sta že več let v sporu zaradi pravosodnih reform, ki jih je sprejela poljska vlada pod vodstvom desničarske konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS). Evropska komisija je proti Poljski sprožila več postopkov, zaradi katerih bi Varšava teoretično lahko ostala brez glasovalnih pravic v uniji.
