Pretekli teden pozornost svetovne finančne javnosti ni bila toliko osredotočena na ameriško-kitajsko trgovinsko vojno kot smo bili vajeni v zadnjih tednih. Več pozornosti je bilo usmerjene v ameriško centralno banko (FED), ki je tretjič letos znižala ključno obrestno mero - na raven med 1,50 in 1,75 %. Guverner Powell je v svojem govoru nakazal, da glede na aktualno raven inflacije in gospodarsko aktivnost FED ne namerava niti nižati niti višati ključne obrestne mere. Ameriška gospodarska rast je v tretjem letošnjem četrtletju sicer znašala 1,9 %, kar je nekoliko več od pričakovanj analitikov. Poleg povedanega so k novim rekordnim vrednostim osrednjih ameriških delniških indeksov pomembno pripomogli tudi poslovni rezultati ameriških družb. Od 70-ih odstotkov podjetij iz indeksa S&P 500, ki so že sporočila rezultate poslovanja za preteklo četrtletje, jih je kar 75 odstotkov preseglo pričakovanja analitikov.
Na stari celini pa se je ponovil že videni scenarij: brexit je bil vnovič, tokrat že tretjič, preložen za nadaljnje 3 mesece. Da bo vmesno obdobje še bolj nepredvidljivo, pa bodo poskrbele ponovne britanske parlamentarne volitve, ki so razpisane za 12. december letos.
Medtem, ko brexit poteka vse prej kot gladko, pa lahko govorimo o umirjeni menjavi na čelu Evropske centralne banke (ECB). Super Mario, kot je vzdevek bivšega šefa ECB Maria Draghija, se je po 8 letih vladavine poslovil in prepustil vodenje bivši predsednici Mednarodnega denarnega sklada, Christine Lagarde. Draghi bo v zgodovino odšel kot
podpornik izjemno nizkih obrestnih mer, zelo poznan pa je po izjavi iz leta 2012, ko je zagotovil, da bo naredil vse, kar je potrebno, da evro preživi. S politiko nizkih obrestnih mer si sicer ni prislužil večjih simpatij pri varčevalcih v bančnih depozitih, je pa zato razveselil kreditojemalce. Za njegovo naslednico analitiki ocenjujejo, da bo vodenje te institucije nadaljevala na podoben način. Lagardova v svojih izjavah spodbuja evropske države s proračunskim presežkom (Nemčija in Nizozemska), da prenehajo varčevati. Prav tako spodbuja večjo integracijo držav članic evro območja pri proračunski politiki, saj je po njenem mnenju obžalovanja vredno, da države z evrom še nimajo skupnega proračuna.
Za zanimivo dogajanje v preteklem tednu je poskrbelo tudi področje prvih javnih ponudb delnic (IPO), saj je savdskoarabsko podjetje Saudi Aramco potrdilo svoje načrte o uvrstitvi dela njihovih delnic na borzo. Omenjena družba je v lanskem letu dosegla čisti dobiček v vrednosti 93 milijard evrov, kar velja za najvišji čisti dobiček med javnimi delniškimi družbami na svetu. Za primerjavo - družba Apple je v lanskem letu dosegla »zgolj« 50 milijard evrov dobička.
Avtomobilska industrija pa je kot kaže pred večjimi spremembami, saj se zaradi visokih stroškov razvoja električnih avtomobilov nadaljuje konsolidacija. Pretekli teden sta tako združitev napovedali podjetji Fiat Chrysler in PSA, ki je lastnik Peugeota. Združeno podjetje bo zasedalo četrto mesto med avtomobilskimi proizvajalci, višja mesta zasedajo Volkswagen, Renault-Nissan in Toyota.
