Libanon že od sredine oktobra hromijo protesti. Nezadovoljni državljani iz vseh verskih skupnosti zahtevajo popolno prenovo političnega sistema, ki je po njihovem mnenju neučinkovit in skorumpiran. Gibanje je minuli teden vlado premierja Saada Haririja prisililo k odstopu, politične voditelje pa spodbudilo k obljubam o korenitih reformah.
Protestniki kljub temu ne popuščajo in zatrjujejo, da bodo vztrajali na ulicah, dokler njihove zahteve, med katerimi je tudi oblikovanje tehnokratske vlade, ne bodo izpolnjene.
"Ljudje na oblasti niso resni" glede oblikovanja nove vlade, je dejal mladi protestnik na barikadi, ki blokira cesto med prestolnico in mestom Sidon na jugu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Protestniki vse bolj organizirani
Vse bolje organizirani protestniki na cestah postavljajo barikade iz zabojnikov za smeti in parkiranih avtomobilov. V Bejrutu so se posedli na enega od nadvozov, zbrali so se tudi pred sedežem centralne banke, ki jo krivijo za gospodarsko krizo v državi, poroča AFP.
Politični razred je večkrat posvaril pred kaosom, ki bi ga povzročil odstop vlade, vendar do zdaj niso dosegli napredka glede oblikovanja nove. Predsednik države Michel Aoun je vlado v odstopu pozval, naj do oblikovanja nove opravlja tekoče posle.
Posvetovanja predsednika s parlamentarnimi strankami naj bi se začela v torek, teden dni po odstopu vlade. Razdelitev ministrskih položajev, ki poteka po verskem ključu, pa bi lahko trajala več mesecev, česar si država po mnenju protestnikov ne more privoščiti.
Libanonska politika lovi ravnotežje med največjimi verskimi skupnostmi v državi - kristjani, suniti, šiiti in druzi. Kritiki jim očitajo klientelizem in ščuvanje državljanov drugega proti drugemu po verski liniji.
Libanon je na robu gospodarskega kolapsa in vlada je razmišljala o nizu varčevalnih ukrepov, s katerimi je želela pomagati opešanemu gospodarstvu in si zagotoviti 10 milijard evrov pomoči, ki so jo Libanonu lani obljubili mednarodni donatorji.
Libanon je ena najbolj zadolženih držav na svetu. Javni dolg po podatkih finančnega ministrstva znaša 77 milijard evrov, kar je 150 odstotkov BDP. Slab gospodarski položaj je posledica napetih političnih razmer v državi in osem let trajajoče državljanske vojne v sosednji Siriji.
