Turško-ruske patrulje so začele izvajati skupni nadzor območij na severu Sirije vzdolž meje s Turčijo, od koder so se po dogovoru umaknili sirski Kurdi, in sicer 30 kilometrov južneje. Vendarle umik še ni popoln, trdi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Dnevno naštejejo približno trideset primerov kršenja premirja, območje je nevarno in nemirno, Erdogan pa ima z njim svoje načrte. Tja hoče preseliti do dva milijona od 3,6 milijona sirskih beguncev, ki so ta čas v Turčiji. Organizacijo združenih narodov je zaprosil za sklic donatorske konference oziroma srečanja, da bi zbrali del sredstev za preselitev, ki naj bi stala 26 milijard dolarjev. Iz kabineta generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, ki je bil v Turčiji na obisku, so sporočili, da bodo predlog preučili, Erdogan pa je bil oster, rekoč, da so od mednarodne skupnosti doslej dobivali le nasvete, ne pa denarja. Dodal je, da bo Turčija selitev izpeljala sama, če ne dobi pomoči.
Erdogan je oster tudi do Evrope in napoveduje, da bo zajete tuje pripadnike Islamske države začel pošiljati v njihove domovine, torej tudi v evropske države, ki so do njihovega sprejema zadržane. Pred ofenzivo so Kurdi na severu Sirije nadzirali več taborišč z ujetimi pripadniki Islamske države, kaj se je z njimi zgodilo po umiku, ni jasno, nekatere pa je zajela Turčija. Erdogan je bil kritičen do evropskih držav, ki nočejo sprejeti svojih državljanov, rekoč, da je to »za nas nesprejemljivo in tudi neodgovorno«.
Obtožbe o vojnih zločinih
Sever Sirije je zapustilo več kot sto tisoč ljudi, potem ko je Turčija po umiku ameriških enot tam 9. oktobra začela ofenzivo, ker želi ob meji ustvariti varnostno območje brez Kurdov. Kurdske enote v Siriji YPG obtožuje povezav s Kurdsko delavsko stranko v Turčiji, ki je označena za teroristično organizacijo. Uradna Ankara je YPG obtožila tudi za sobotno eksplozijo v sirskem mestu Tel Abjad na meji s Turčijo, v kateri je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, več kot 30 pa ranjenih. V mestu so potekali eni najhujših bojev od začetka ofenzive.
Obenem s severa Sirije prihajajo obtožbe na račun Svobodne sirske vojske, uporniških enot v Siriji pod pokroviteljstvom Turčije, ki jih je uradna Ankara ob začetku ofenzive poslala na sever Sirije nad Kurde kot nadomestno vojsko. Pretežno iz Arabcev in Turkmenov sestavljene enote naj bi na severovzhodu Sirije zagrešile vojne zločine nad Kurdi in jih tudi posnele s telefonom ter objavile. Na nekaterih je po poročanju BBC videti trupla kurdskih borcev, na enem je ubita kurdska borka, ki jo moški na posnetku označijo za vlačugo. Že kmalu po začetku ofenzive so enote iz vrst Svobodne sirske vojske ubile znano kurdsko-sirsko političarko Hervin Halaf, potem ko so zajeli njen avto, kar prav tako navajajo kot verjetni vojni zločin. Sliko Halafove so v soboto na plakatih nosili Kurdi v Nemčiji med protestom, ki so ga organizirali v Berlinu proti turški ofenzivi na severu Sirije. ba, agencije
