V novi, pred desetletjem zgrajeni stavbi v Cerknici in štirih hčerinskih družbah zaposluje sto ljudi, ki ustvarijo po 90.000 evrov dodane vrednosti. Direktor Alpoda lahko zdaj na čas, ko je bil prisiljen ustanoviti svoje podjetje, gleda s svetlejše plati.
Za vas se je krasno razpletlo, takrat pa je bilo verjetno kar stresno obdobje.Za mnoge, zlasti tiste v poznih letih kariere, je bila to huda stvar. Tu so bile celotne družine vezane na Brest in takrat se jim je sesul svet. Priložnosti je bilo bistveno manj kot danes, travme so bile velike. Za mlade, tudi zame, ki sem ravno končal študij, pa niti ni bilo tako stresno, temveč so se odprle nove priložnosti. Ko se zgodi kaj takega, naravni nagon preživetja začne delovati in takrat se je ustanovilo mnogo podjetij. Naša dolina je šla potem skozi transformacijo, a na koncu se je pokazalo, da to niti ni bilo tako slabo. Nastalo je več dobrih podjetij, naše pa je eno največjih, ki so se razvila po propadu Bresta.
Kaj pa je bilo najtežje ob novem začetku?Ljudje smo včasih nepotrpežljivi pri svojih idejah. Težko je biti potrpežljiv, ko se ti zdi, da bi lahko kaj hitreje naredil, pa te zunanje okoliščine pri tem ovirajo. V tem poslu so različni cikli. Najprej potrebuješ trg, potem denar, nato potrebuješ ljudi, potem prostore in tako naprej. V ciklu rasti je stalna potreba po širitvi, v ciklu padanja pa postane težava, da imaš preveč prostorov, ljudi, no, denarja običajno ne. Vedno so torej težave.
Stavbo, v kateri imate prostore, ste zgradili pred desetletjem, prav na vrhuncu krize pri nas, kar je bila verjetno dodatna težava.Z današnjega gledišča smo imeli s to stavbo srečo. Krizo so že čutili vsi v gradbeništvu in so bili pripravljeni spustiti cene, tako da smo prišli do objekta razmeroma poceni. Ga pa je bilo težko potem odplačevati. Med krizo so zaslužki padali, vseeno pa je naša prodaja tudi v času krize rasla in nam je kljub občasnim težavam uspelo. Zdaj se sicer vse zdi enostavno, a je bilo tedaj bilo ogromno stresa in neprespanih noči, hodili smo po robu. Zame je bilo to težko obdobje in dobra šola, ki je ne pozabiš. Zdaj, ko prihajamo v obdobje, ko se stvari spet lahko poslabšajo, so takratne izkušnje dragocene in pridejo zelo prav.
Zaradi izkušenj iz krize se naša podjetja precej manj zadolžujejo kot pred njo. Ali zato podobnega šoka ob novi krizi naše gospodarstvo ne bi več občutilo?V Sloveniji verjetno ne, ker smo bili tedaj v večdimenzionalnem šoku. To ni bila le gospodarska kriza kot v zahodni Evropi, ampak tudi kriza, ki je nastala zaradi privatizacije in bank. Zmanjšano povpraševanje v tujini je bilo le del tega, kar nas je tedaj udarilo. Tega pri nas ne bo več, saj so podjetja očiščena in imajo za seboj šolo, ki je marsikdo ne bo nikoli pozabil. Tudi banke so drugačne, kot so bile, čeprav se stari vzorci obnašanja postopoma vračajo. A Slovenija je po mojem mnenju v razmeroma dobrem položaju prav zaradi zgodbe, ki smo jo preživeli. Se bo pa kriza poznala odvisno od panoge in trgov vsakega podjetja. Če nekdo deluje samo v Sloveniji, bo krizo manj občutil, podjetja, ki delujejo v Angliji, ZDA ali na Kitajskem, pa bolj, saj poleg normalne krize povzročajo pretrese tudi trgovinski spori in brexit. To se bo kar nadaljevalo, če bodo akterji ostali isti.
Ali že zaznavate ohlajanje na vaših najbolj ključnih trgih?Naši ključni trgi so tam, kjer imamo svoja podjetja, to so Slovenija, Hrvaška, Srbija, Slovaška, Češka, Italija, kamor prodiramo in bo za nas postala drugi ali tretji trg, poleg tega Kitajska, ki je bila nekaj časa naš drugi trg. Na ožjih trgih kakšnega velikega ohlajanja ni čutiti, saj so balkanski trgi zdaj v obdobju rasti. Trg Italije je že dolgo v težavah, Kitajska pa je neznanka, saj so tam neskončne priložnosti, a se lahko stvari hitro zelo zapletejo, če ne bodo rešili spora z ZDA. V tem primeru bo bistveno težje izvažati na Kitajsko, evropski trgi pa bodo preplavljeni z njihovimi proizvodi, če se nam ne bo uspelo zaščititi. Kitajci morajo izvažati, da preživijo, zato bodo iskali trge, na katerih zanje ne bo omejitev. Dodatna grožnja je ob sedanjih likih še spor med ZDA in EU, ki bi ga tudi vsi občutili.
Kar malo nerazumljivo se zdi, da smo gozdnato ena najbolj bogatih držav v Evropi, naša lesna industrija pa propada. Vi zdaj po svoje nadaljujete tradicijo Cerknice in ste povezani z lesom, ampak ga uvažate.Mi gozd imamo, a ga imajo tudi vse evropske države, tako da to ni prav velika prednost, sploh ker naš gozdni asortiment sam po sebi ne omogoča proizvodnje talnih oblog, ki jih svet kupuje in zahteva. Izgubili smo kontinuiteto, v zadnjih 20, 30 letih se je sesula ta industrija in nabavna veriga, tako da na ostankih preteklosti kaj dosti ne moremo zgraditi. Gozd je lahko priložnost za panoge z intenzivnimi naložbami, tega denarja pa v Sloveniji ni. Nimamo več niti tovarn ivernih plošč ali celuloze, zato je zdaj Slovenija s svojim gozdom le še dobavitelj osnovne surovine za proizvodne firme v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, sicer nam les propade v gozdu.
Tudi vi torej ne razmišljate o kakšni proizvodnji pri nas?O takšni proizvodnji ne, imamo pa proizvodnjo v smislu dokončevanja polproizvodov, ki jih uvozimo in jih končamo tu. To je sklepna faza proizvodnje, omejena in manjša. V bližnji prihodnosti bomo ta del razširili, nižje po vertikali proizvodnje pa ne bomo šli, ker to pomeni preveliko naložbo. Vzpostaviti bi bilo treba tudi nabavno verigo, kar za seboj potegne ogromno stroškov in časa, ki ga nimamo.
Kakšni pa so najnovejši trendi na področju talnih oblog?Bolj kot na področju lesenih talnih oblog so novosti pri kompozitnih talnih oblogah – plastičnih masah z lesom ali kamnom, polimernih talnih oblogah… Tu se v svetu veliko dogaja in investira, vedno bolj se bo sledilo ekološkim zahtevam. Sedanji produkti še niso povsem obnovljivi, a sčasoma bo to postalo nuja in v nekaj letih se bodo pojavili produkti, ki bodo zadovoljili vse te smernice. Razvoj gre najhitreje v Aziji, tam razvijajo nove produkte in tehnologije, Evropa jim le sledi. Ko se bodo nove smernice povsem razjasnile in bo nastala tehnologija, ki bo zadovoljila ekološke kriterije, se bomo tudi mi skušali vključiti v proizvodnjo.
V čem je skrivnost vaše zelo visoke dodane vrednosti na zaposlenega, glede na to, da za zdaj vendarle večinoma le uvažate tuje izdelke in jih prodajate naprej?Gre za splet stvari, ki smo jih očitno dobro povezali. Smo ozko usmerjeni, delamo samo talne obloge in ne drugih stvari, smo srednje veliko podjetje iz branže, tako da dosegamo kritično maso pri izdelkih, s partnerji v 30 državah smo dobro omreženi v Evropi in na nekaterih drugih trgih, imamo pa tudi jasne ciljne skupine, ki jim prodajamo. Ključno je torej, da smo specialisti z ozko usmerjenimi znanji ter dobrimi povezavami s kupci in dobavitelji.
