Olimpija na derbiju v Murski Soboti ni kronala velike premoči v prvem polčasu, ko jo je za nameček slab sodnik Damir Skomina oškodoval za enajstmetrovko po prekršku nad Savićem. Mura je v drugem polčasu z agresivno igro zabila tri gole.
Mura uspešna v šestem poskusu
Bili so blizu, bližje, a daleč. Epsko so se načakali. Oblegali Stožice, vselej napolnili Fazanerijo. Pet tekem. Danes je sledila šesta, tretjič je v Mursko Soboto prišla Olimpija. In v petnajstih minutah se je zgodilo. Safet Hadžić, trener še vodilne Olimpije, ni le dobro napovedal. Prav je imel. Da bo zanimiva tekma, gledljiva. Taka z veliko goli. Po tekmi je pošteno pokimal, češ prav sem imel. Kar štirje goli so padli, ampak trije v mrežo Olimpije. Mura je z zmago ujela Maribor in stisnila vrh lestvice. »Ta zmaga nam je prinesla samo tri prestižne točke,« je umiril Ante Šimundža, trener Mure. In takoj pristavil, da Mura ne more diktirati prvenstva kot favorit. Ne 3. novembra.
Lahko pa zloguje in kuri ognjemete. Fazanerija priimek Amadeja Maroša zloguje. Na tri zloge – kot v Neaplju. Oni zlogujejo po neapeljsko, on pa zabija po prekmursko. Kakor koli, kadar koli, samo da gre v gol. Osmega letos, že zdaj ima enega več kot lani. Ko je padel ta(k) gol, je začela padati Olimpija. Zakaj? »Prelahkotno smo prišli v drugi polčas, potem ko smo bili v prvem dominantni. Mura nas je nadigrala, zaslužena zmaga,« je večkrat priznal Safet Hadžić. Po njegovo je tekmo odločil polčas. Tudi Šimundži ni ušlo, da so se črno-beli lovili v začetku tekme: »Trpeli smo zaradi njihove individualne kakovosti.«
Dovolj se je bilo obrniti pod strop Fazanerije in pogledati Hadžića. Še tretjo, zadnjo tekmo je zaradi kazni značilno živčno spremljal s tribune. Kako je ne bi. Štel je zapravljene priložnosti: tri Anteja Vukušića in ena Luke Menala. Nato je skupaj s Fazanerijo štel ključne, površne odločitve Damirja Skomine, ki pa niso odločile obračuna. Nino Kouter si je pripravil priložnost, močno pomeril, Nejc Vidmar se je vrgel za kuliso, Fazanerija je vstala, ampak ni bilo usojeno. Ne še. Vratnica.
»Trener jih je dvignil,« je tekmo povzel Hadžić. »Vidno je, ali si na klopi ali ne. Tudi Ante to ve. Vprašanje, kaj bi bilo, če njega ne bi bilo v garderobi med polčasom. Če prelahko vstopiš v igro, je Mura najnevarnejša, ker je srčna in agresivna.« Šestminutni ognjemet za stadionom je podžgal domače. Luka Šušnjara je s težke pozicije našel Marošo, ki je bil še v težji. In mojstrsko zabil, celo Hadžiću je šlo na smeh, ko je Šimundža hvalil gol z glavo po tekmi. To je bil šele začetek, ko je Mura enkrat našla, kar je iskala. Najprej je Matko Obradović ubranil Miralu Samardžiću strel iz neposredne bližine. Nič od izenačenja. Še huje, prav Samardžić je bil tragični junak, ko ga je ob prostem strelu zadel Vidmar, da se je žoga odbila v gol. Ko gre noter to, zabije še Matic Maruško z glavo. Da po golu Anteja Vukušića z enajstmetrovke nihče več ni tekel po žogo. Ne več. Mura je prvič premagala Olimpijo.
Zmaga Maribora brez sijaja
Slabemu Mariboru je zmago na tekmi z Bravom prinesel igralec, ki med vijoličastimi najbolje pozna majhno igrišče v Šiški. »Če sem zadel, sem verjetno nekaj odnesel, ko sem z Olimpijo tukaj treniral,« je pripomnil Rok Kronaveter, potem ko je zabil gol po protinapadu in dvojni podaji s Hotićem. Maribor je dosegel novo zmago z igro brez sijaja. Tekmecu se je prilagodil tako, da je na majhnem igrišču in slabi igralni površini čakal na napako Brava, čeprav so gostitelji imeli mlado zasedbo, saj je bilo v prvi enajsterici pet igralcev (Aljoša in Matevž Matko, Žan Trontelj, Armin Kurtović, Domen Gril) rojenih v tretjem tisočletju.
»Bravo se je dobro pripravil in pokazal veliko željo. Z malo sreče bi lahko osvojil tudi kakšno točko, a mi smo se uspeli ubraniti in odnesli to, po kar smo prišli,« je dodal Kronaveter. O boju za naslov prvaka je nekdanji nosilec igre Olimpije dodal: »Olimpija igra dobro, čeprav nima vsega urejenega. Najbolje igra takrat, ko je največji cirkus. Boj bo hud, saj so tukaj še druge ekipe.« Vse o nemoči Maribora pove podatek, da je bil najboljši igralec tekme 41-letni vratar Jasmin Handanović. Ubranil je strela Trontlja in razigranega Nukića, ki ju Pirić verjetno ne bi. Kljub porazu so navijači po tekmi zaploskali domači ekipi. »Imeli smo več priložnosti. Zaslužili bi si vsaj točko, a nam je zmanjkal kanček sreče. Smo v manjši krizi,« je menil trener Brava Dejan Grabić.
Ko so Sežančani v prvem polčasu zgrešili več priložnosti za vodstvo, je bilo jasno, da ne bodo kar tako nadgradili zmage proti Mariboru. Ko so gostje s pomočjo Radića povedli, so se na glavo postavila vsa pričakovanja. Točko je v sodniškem dodatku s svojim enajstim zadetkom rešil prav Sikimić. »Če bi prvi dosegli zadetek, bi bilo precej lažje,« je izpostavil nekdanji velenjski trener na sežanski klopi Almir Sulejmanović. »Odigrali smo taktično zelo zrelo, imamo še veliko prostora za napredek,« je vtis novega velenjskega rešitelja Andreja Panadića.
Z vseh vetrov zbrana ekipa Domžal, kjer nogometaši iz sicer izvrstne domače nogometne šole skoraj ne najdejo več prostora, razumljivo še vedno ne more pokazati forme iz prejšnjih sezon. Tokrat jih je premagal Aluminij, ki je očitno po odhodu nekaterih domačih nogometašev našel novega mojstra. Hrvat Mihael Klepač je dvakrat zadel in dvakrat asistiral v tekmi z mnogo goli, ki pa so bili večkrat bolj posledica velikih napak v obrambah (Vujadinovich, Mulalić pri gostih in Ploj pri domačih) kot domišljenih akcij.
