Ameriški in kitajski pogajalci so 11. oktobra dosegli načelni delni trgovinski sporazum, ki bi ga morala ameriški predsednik Donald Trump in njegov kitajski kolega Xi Jinping podpisati na podnebni konferenci v Čilu ta mesec, ki pa je bila zaradi nemirov v tej južnoameriški državi prestavljena v Madrid. Trump je v petek dejal, da bosta morda sporazum podpisala kar v ameriški zvezni državi Iowi.
Poljedelska Iowa bi utrpela škodo zaradi Trumpove trgovinske vojne, saj so Kitajci vrnili udarec Američanom s prekinitvijo kupovanja kmetijskih pridelkov, vendar pa je Trump skupaj s kongresom ameriškim kmetom dvignil subvencije, Kitajci pa so se vmes ponovno odločili za nakupe.
Podrobnosti o tem, kaj so se dogovorili oktobra, ni. Ameriški vladni predstavniki zgolj ponavljajo, da so dosegli ogromen napredek glede valutnih tečajev, finančnih storitev, tujih lastništev na Kitajskem in povečanja uvoza ameriških kmetijskih pridelkov, pišejo tuje agencije.
Preiskava aplikacije Tiktok zaradi suma vohunjenja
Trumpa lahko spet razjezi Svetovna trgovinska organizacija (WTO), ki jo je neznansko pohvalil, ko je dala prav ZDA v sporu z EU glede subvencij Airbusu. V četrtek je WTO dala prav Kitajski v sporu z ZDA in je Pekingu dovolila, da uvede carine na 3,6 milijarde dolarjev ameriškega uvoza. Kitajska je sicer prosila za carine v vrednosti sedem milijard dolarjev.
Gre za zadevo, ki jo je Kitajska sprožila decembra 2013, ko se je pritožila na to, kako ZDA opredeljujejo "dumpinški uvoz", torej uvoz tujega blaga pod ceno. WTO meni, da ZDA tega ne delajo na pošten način, ki bi bil v skladu s pravili mednarodne trgovine.
Konstruktivnosti v nos gre tudi preiskava kitajske aplikacije za glasbo Tiktok, ki jo je Washington uvedel zaradi suma vohunjenja. O preiskavi je v petek poročal New York Times. Tiktok ima po svetu 500 milijonov uporabnikov, ZDA pa naj bi skrbelo, da lahko kitajska vlada pride do zasebnih podatkov o ameriških uporabnikih ali celo izkoristi aplikacijo za vplivanje na predsedniške volitve prihodnje leto.
