Politična bitka okoli ustavne obtožbe predsednika Donalda Trumpa je prešla v novo fazo. V četrtek je predstavniški dom kongresa sprejel resolucijo o tem, kako bo naprej potekala preiskava predsednikovega ravnanja, ki mu demokrati očitajo zlorabo položaja. Glasovanje o resoluciji je bilo sploh prvo, povezano z vprašanjem preiskave predsednika, zato tudi lakmusov papir za strankarsko enotnost o tem vprašanju. Obe stranki sta se odrezali praktično z odliko. Za resolucijo demokratov je glasovalo 232 njihovih kongresnikov in noben republikanec. Proti je glasovalo 194 republikancev in dva demokrata, oba iz okrožij, kjer je leta 2016 gladko zmagal Trump.

Razklanost in disciplina

Rezultat je dokaz nadaljevanja strankarske razklanosti in tudi stroge strankarske discipline. Govori pa tudi o tem, da kongresniki na terenu v svojih domačih okrožjih očitno (še) ne čutijo pravega pritiska volilcev glede vprašanja predsednikovega odpoklica, sicer bi proti resoluciji gotovo glasoval še kakšen demokrat iz bolj desnih okrožij več, podprl bi ga tudi kakšen republikanec iz bolj liberalnih okrožij. Sodeč po poročanju ameriških medijev se je Trump sicer zelo zavzel za to, da noben republikanec ne bi prebegnil, in je osebno prepričeval tiste, ki so imeli pomisleke. Rezultat glasovanja o resoluciji pa napeljuje analitike tudi k prepričanju, da bodo točke obtožnice v predstavniškem domu kongresa, kjer imajo večino demokrati, zagotovo potrjene in da bo na sojenju v senatu z republikansko večino predsednik potem gotovo oproščen, če ne bo kakšnih velikih novih odkritij.

Demokrati bi zaslišali Boltona

Sprejeta resolucija določa, da bodo zdaj nekaj tednov potekala javna zaslišanja v odboru predstavniškega doma za obveščevalne dejavnosti. Republikanci so se doslej pritoževali, da demokrati preiskavo vodijo za zaprtimi vrati. Morda jim bo še žal, kajti ko bo enkrat javna, bodo vse televizije prenašale pričanja zdajšnjih in bivših članov administracije o tem, ali je Trump v resnici pritiskal na ukrajinske oblasti, naj zaradi domnevne korupcije odprejo preiskavo proti demokratskemu predsedniškemu kandidatu Joeju Bidnu in njegovemu sinu Hunterju, ki je bil zaposlen v ukrajinskem energetskem podjetju. Trump namiguje, da je Hunter Biden dobil številne sporne posle v Ukrajini in tudi na Kitajskem ter morda še kje zaradi svojega očeta. Demokrati pa trdijo, da je Trump zlorabil položaj, ko je pri novem ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskem in njegovih sodelavcih posredoval za začetek preiskave političnega tekmeca na domačih volitvah. Očitajo mu tudi, da je z začetkom preiskave pogojeval sprostitev vojaške pomoči Ukrajini.

Kot eno kronskih prič si demokrati obetajo bivšega svetovalca za državno varnost Johna Boltona, ki naj bi se zgražal nad početjem Trumpovega odvetnika Rudyja Giulianija v Ukrajini, kjer je skušal doseči začetek preiskave. Boltonov odvetnik je dejal, da ne bo pričal prostovoljno, bo pa prišel, če dobi sodni poziv.

»Postopek kot v Sovjetski zvezi«

Ko bo odbor za obveščevalne dejavnosti končal delo, bo o tem poslal poročilo odboru predstavniškega doma za pravosodje, določa resolucija. Ta odbor bo na podlagi poročila in lastne preiskave presodil, ali naj vloži točke obtožnice proti Trumpu, o katerih bi potem glasoval ves predstavniški dom. V postopku odbora za pravosodje bodo sodelovali tudi Trumpovi odvetniki, ki dotlej ne bodo imeli besede. Lahko bodo tudi klicali priče in predstavljali dokumente, a demokratska večina v odboru jim bo to lahko tudi preprečila. Tudi zato republikanci trdijo, da je postopek nepošten oziroma da poteka »v stilu Sovjetske zveze«, kot je denimo pisalo na tabli, ki jo je na govorniški oder kongresa pred glasovanjem o resoluciji prinesel republikanski kongresnik Steve Scalise. Možnost odpoklica predsednika sicer določa ustava, a praktično nič ne govori o tem, kako naj teče preiskava, zato se o tem odločajo vsakič sproti. Doslej so preiskavo pred ustavno obtožbo sprožili le proti trem predsednikom, nazadnje leta 1998.