Če bi sedemdelna zgodovinska serija Svet v plamenih potrebovala skrivno orožje, bi to zagotovo bila zvezdniška igralska trojica: oskarjevka Helen Hunt, Sean Bean in Lesley Manville. A so pravzaprav le smetana na vrhu torte. Serijo, katere premiero smo obiskali v Varšavi, namreč odlikujejo tako zgodbe prvih let druge svetovne vojne kot edinstven način, na katerega so prikazane – ne z vidika generalov in tistih, ki so sprejemali velike odločitve, temveč skozi oči »običajnih« ljudi, ki so se morali spopasti z grozljivimi posledicami vojne v vsakdanjem življenju Varšave, Pariza, Berlina in Manchestra. Scenarist in ekskluzivni producent Peter Bowker je obudil nikoli povedane in povečini skrite zgodbe, ki so osemdeset let po invaziji na Poljsko še kako aktualne. »Zdaj je pravi čas za zgodbo o svetu, v katerem so se povsem različne države s povsem različnimi potrebami združile v uporu proti kultu sovraštva. Zgodbo o tem, kako so se prekrižale poti ljudi z različnimi ozadji in z različnih delov sveta – na koncu se je izkazalo, da si vendarle niso tako različni.«
Netipični ženski liki
Čeprav je serija osredotočena na (intimne) zgodbe glavnih junakov, to nikakor ne pomeni, da v njej ni streljanja, vojakov, tankov in trupel. Nanje gledalec naleti že v uvodnih minutah prvega dela, ko ameriška vojna dopisnica Nancy Campbell (Helen Hunt) na meji med Poljsko in Nemčijo po naključju odkrije na stotine nemških tankov in spozna, da bo njena najhujša nočna mora kmalu postala resnica. Tako kot nekaj drugih tudi ta lik ohlapno temelji na resnični osebi, takrat 29-letni britanski novinarki Clare Hollingworth. »Poleg nekaj moških vojnih dopisnikov je bila Clare navdih za mojo vlogo. Ker so bile novinarke takrat prej izjeme kot pravilo, se tudi Nancy mnogokrat znajde v družbi samih moških, ki jo potiskajo na rob in je zaradi spola ne jemljejo resno,« je o vlogi povedala Huntova, ki je na slavnostni premieri (tako kot Beana in Manvillove) v Varšavi ni bilo. Neuradno zato, ker so predragi.
Poleg Campbellove v seriji najdemo še več močnih ženskih likov. »Vojna je nekatere dejansko osvobodila spon moške družbe, v kateri je bil njihov vsakdan omejen na kuhinjo in skrb za otroke,« je poudarila izvršna producentka Helen Ziegler. Mnoge so v najtemačnejših trenutkih življenja dobile priložnost slediti svojim sanjam. Denimo mlada, uporniška tovarniška delavka iz Manchestra Lois Bennett (igra jo Julia Brown), ki v prostem času skrbi za brata in očeta Douglasa (Sean Bean). »Ni veliko takih ženskih vlog tistega časa. Lois je vročekrvna in napredna, bori se za tisto, v kar verjame, pa čeprav ima doma 'ženske' zadolžitve,« o svojem liku pravi Brownova. Scenarist je na zgodbe deklet v vojni naletel v različnih dnevnikih in bil prijetno presenečen, da so se nekatere kljub grožnji smrti ukvarjale le s tem, kje bodo dobile dobro kavo in kakšne težave imajo s fanti. »Naše vsakodnevne skrbi se zaradi bomb ne spremenijo,« je komentiral Bowker. Po drugi strani pa so se v vojni številnim ženskam odprla nova vrata. »Dobila je priložnost, ki je sicer ne bi. Stopila je v svet in sledila svojim sanjam,« je dodala Brownova.
Našel pot, ki je prej ni videl
Osvobodi pa jo tudi prevara njenega fanta, osrednjega lika prvih delov serije, Harryja Chasa (Jonah Hauer - King), ki se v Varšavi zaljubi v domačinko Kasio Tomaszeski (Zofia Wichlacz). »Sliši se nenavadno, a zdi se, da ji je ljubezen preprečevala videti vse druge lepote sveta, vse možnosti, ki jih ima kot nadarjena pevka,« je o svojem liku povedala obetavna britanska igralka. Njen kolega Hauer - King prav tako blesti v vlogi mladega, čednega prevajalca, ki se tik pred vojno ujame v ljubezenski trikotnik. »V vojni izgubi idealističen pogled na svet, na nekak način postane upornik, obenem pa ravno takrat najde smisel svojega življenja, pot, ki je prej ni videl,« o Harryju pravi igralec, ki kar ni mogel verjeti, s kom vse je v tej seriji delal. »Ne morem povedati, kakšen občutek je igrati s Helen, Seanom ali Lesley. Veliko smo se naučili že samo iz opazovanja, tu in tam pa smo od njih dobili še kakšen nasvet. Njihova izkušenost se je odlično pomešala z energičnostjo mlajših igralcev,« je z navdušenjem razložil sodelovanje z igralskimi legendami.
Sean Bean v seriji igra avtobusnega sprevodnika in pacifista Douglasa Bennetta, ki ga je globoko zaznamovala prva svetovna vojna. »Preden sem potrdil vlogo, me je zanimalo le to, ali moj lik umre ali preživi. Peter me je pomiril in mi zatrdil, da se v nasprotju s kakimi drugimi mojimi vlogami tukaj to ne bo zgodilo,« je 60-letni Bean pojasnil svoj veliki strah. V preteklosti so namreč njegovi liki umirali kot po tekočem traku, vključujoč Neda Starka iz Igre prestolov in Boromirja iz Gospodarja prstanov. Tokrat preživi. No, vsaj v prvi sezoni.
Poleg likov, ki bi jim na prvi pogled lahko rekli dokaj tradicionalni, Svet v plamenih gledalcu predstavi še mnoge druge, ki so v času vojne tkali netradicionalne zgodbe. Denimo senegalski vojaki v Dunkirku ali istospolno usmerjen ameriški zdravnik, ki je v Pariz prišel iskat svobodo, na koncu pa ostal ujet v vojno vihro, pa tudi atipična nemška družina Rossier, ki upa, da je nacizem le kratkotrajna nočna mora, v kateri se za Hitlerja bori njun sin, zaradi epileptičnih napadov pa hči postane tarča nacistov. Tematika, ki se na prvi pogled zdi stvar preteklosti, se izkaže za zelo univerzalno. Razdeljenost Evrope, narodov, strah pred tujci, strah pred drugačnim. »Pravzaprav gre za zelo sodobno vsebino, iz katere se lahko veliko naučimo tudi danes, obenem pa zgodba ni povedana le skozi moške, temveč tako mlade kot ženske, za katere v zgodovini v takih pripovedih ni bilo prostora,« je zaključila mlada poljska igralka Wichlaczeva.
