Kurdi niso brez prijateljev

Tam sodeluje v civilnih operacijah, od zagotavljanja hrane, zdravil in goriva prebivalcem do gradnje zaklonišč, pa tudi pri nudenju prve pomoči in zagotavljanju podpore sirskim Kurdom v okviru mednarodne kampanje »Rise up for Rojava«. Čeprav je prostovoljka, ki ne nosi orožja, se večinoma giblje obkrožena z oboroženimi ljudmi, saj frontna linija nikoli ni prav daleč. Zdaj se je znašla tudi sredi spopada, ki ga je po umiku ameriških vojakov z vdorom na kurdsko ozemlje v Siriji sprožila Turčija. Eno najbolj travmatičnih doživetij je opisala tudi za zagrebški Jutarnji list. Inženirka elektrotehnike z diplomo z Oxforda je bila edina ženska v humanitarnem konvoju, ki se je po turškem bombardiranju dvakrat brezuspešno skušal prebiti v Ras al Ain. »V tretje nam je uspelo, a nas je pričakala skupina moških, oblečenih v turške uniforme, in videlo se je, da so bivši borci Islamske države. Kričali so 'Alah je velik', nas fotografirali in s prsti kazali, kako nam bodo rezali vratove,« je pripovedovala Dani, ki je šele potem, ko so poskrbeli za ranjene, dojela, v kakšno nevarnost se je dejansko podala. Dani je namreč prej le globoko razmišljala o tem, kaj se v Rožavi dogaja, smrt bežne znanke in humanitarke Anne Campbell, ki je bila ubita med reševanjem ljudi iz sirskega Afrina marca lani, pa jo je prepričala, da ne more le posedati v varnem domu, ampak mora nekaj storiti. Več mesecev se je nato pripravljala na odhod, se ekološko zavzeta vključila v projekt »Naredite Rožavo spet zeleno« in se glede na svoje znanje posvetila projektu izgradnje solarnih elektrarn ter uporabe obnovljivih virov energije. Vse skupaj se je obrnilo na glavo pred tremi tedni, ko je izbruhnila vojna na meji s Turčijo. A o vrnitvi v varno okolje Otoka ne razmišlja. Pokazati hoče, da kurdski pregovor »Nimamo prijateljev, razen planin«, tako aktualen po zadnjih potezah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, le ni vsesplošno veljaven in da obstajajo ljudje, ki Kurdov v nesreči ne puščajo samih.