Lagardovo kot predsednico osrednje denarne ustanove v območju evra čaka lovljenje ravnotežja med iskanjem najbolj primerne denarne politike za trenutne razmere ohlajanja gospodarske rasti, šibkih inflacijskih pritiskov in izjemno visoke globalne negotovosti na eni strani ter med iskanjem poti za premostitev razlik v svetu ECB na drugi.
Med guvernerji centralnih bank iz bolj severnih članic in Francije ter tistimi iz perifernih držav bolj na jugu evrskega območja namreč zlasti v zadnjem obdobju zija precej globok prepad.
Francozinja se je sicer med predstavitvami v Evropskem parlamentu zavzela za nadaljevanje obstoječe ekspanzivne denarne politike "v dogledni prihodnosti", ocenila pa je tudi, da ECB pri obrestnih merah še ni dosegla "dna". Kot je dejala, se zaveda, da imajo tako nizke obrestne mere učinke za bančni sektor in finančno stabilnost na splošno, s tem pa je pokazala, da se zaveda kritik, predvsem iz Nemčije, glede negativnih učinkov trenutnega stanja za varčevalce v bankah in tveganja, ki jih denarna politika nosi za prihodnost.
Obljublja komuniciranje z ljudmi, ne le s finančnimi trgi
Izpostavila je, da bo na svojem položaju v Frankfurtu postavila v ospredje tri načela: zavezanost mandatu ECB, agilnost pri odzivanju na nove izzive in vključenost. Zavzela se je za ohranitev spodbujevalne denarne politike, za ozelenitev monetarne politike in okrepitev ogrožene multilateralne ureditve, obljubila pa je tudi komuniciranje z ljudmi, ne le s finančnimi trgi.
Lagardova je bila na čelo ECB imenovana za osemletni mandat. Žezlo je prevzela od Maria Draghija, ki je ob primopredaji v ponedeljek ocenil, da se je ECB razvila v "sodobno centralno banko, ki je sposobna nasloviti kakršne koli izzive". Zdaj je po njegovih besedah "čas za več Evrope, ne manj", Lagardova pa bo "odlična voditeljica ECB".
Lagardova, ki bo 1. januarja stara 64 let, je na mesto predsednice ECB prišla s funkcije generalne direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pred tem pa je bila tudi francoska finančna ministrica.
