Mijatovićeva je zgrožena nad nehigieničnimi pogoji, v katerih na otokih živijo migranti. »Gre za eksplozivno situacijo,« je spričo pomanjkanje zdravstvene oskrbe in slabih higienskih razmer v prenatrpanih centrih ocenila komisarka, ki je obiskala sprejemne centre na Lezbosu, Samosu in v Korintu.
Navaja, da ljudje denimo več ur stojijo v vrstah za hrano in stranišča. Na Samosu pa družine celo krušijo dele skal, da bi si na strmem pobočju uredile zasilna bivališča, pogosto zgrajena iz dreves, ki so jih sami posekali. »To nima več ničesar opraviti s sprejemom prosilcev za azil. To je postal boj za preživetje,« je ocenila.
Pohvalila je tako moč beguncev kot solidarnost humanitarnih delavcev in lokalnih skupnosti, ki poskušajo zagotoviti vsaj nekaj dostojanstva v begunskih taboriščih, a pozvala grške oblasti, naj sprejmejo nujne ukrepe za zagotovitev najnujnejših potreb teh ljudi in za zaščito njihovih človekovih pravic. V nasprotnem primeru bi bili lahko priča »novim tragičnim dogodkom«, je posvarila.
Komisarka je pozdravila odločitev grške vlade, da do konca leta z otokov na celino preseli 20.000 migrantov, in pozvala k čimprejšnji izvršitvi zadanega. Priporočila je tudi okrepitev humanitarne pomoči za vse, ki bodo ostali na otokih.
Mijatovićeva: Evropske države bi morale prevzeti več odgovornosti pri premestitvi ljudi iz Grčije
»Oblasti morajo okrepiti kapacitete lokalnih bolnišnic, vzpostaviti zdravstvene ustanove v sprejemnih centrih in povečati število zdravstvenih strokovnjakov,« je dejala. Izboljšati je treba tudi razdeljevanje hrane in zagotoviti več prostorov za umivanje ter stranišč.
Opozorila je še, da finančna pomoč EU sama po sebi ne bo rešila težav, saj da morajo grške oblasti premostiti birokratke ovire, ki preprečujejo učinkovito rabo teh sredstev. Evropske države bi morale po njenem mnenju tudi prevzeti več odgovornosti pri zagotavljanju načinov za premestitev ljudi iz Grčije v druge države, da bi tako lahko Grčija lažje izvedla strukturne izboljšave.
Grčija in EU bi morali tudi bolje podpreti lokalne skupnosti, ki že leta gostijo številne migrante in begunce, a ni moč zanikati njihovega »ogorčenja nad trenutno, nevzdržno situacijo«.
»Trenutno ljudje na otokih ne potrebujejo novega vrha niti še enega dogovora o sodelovanju. Sedaj je nujno potrebno, da politični voditelji prenehajo gledati stran in končno uresničijo ukrepe, ki se jih vsi zavedajo, a se jih nihče ne zdi pripravljen sprejeti,« je zaključila Mijatovićeva.
V centrih na petih grških otokih s skupno nastanitveno zmogljivostjo 6300 ljudi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP trenutno živi prek 34.000 ljudi. Najbolj prenatrpana so begunska taborišča na Lezbosu in Samosu, tamkajšnje življenjske pogoje pa so že večkrat obsodile številne nevladne organizacije.
