Reformacija je po Židanovih besedah kot gibanje pričevala času, ko je kompleks družbenih dilem močno polariziral takratno družbo. Nenadomestljivo je vplivala na versko, politično, družbeno in kulturno sliko Evrope, ki se je začela izvijati iz preteklih težkih spon v nov preporod. Izjemni posamezniki, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj, so ta preporod znali povezati s potrebami naroda.
Reformatorji so po besedah nocojšnjega slavnostnega govornika s svojim delovanjem vselej dokazovali, da ni nasprotja med iskrenim prizadevanjem za izboljšanje usode lastnega naroda, kulture in jezika ter širino evropskega duha in njegove različnosti.
"Tudi danes, ko smo maloštevilni narodi postavljeni pred zahtevno nalogo varovati dragocenost lastne jezikovne in kulturne edinstvenosti ali sprejemati veličino raznolikosti, ki nas obdaja, se moramo zavedati, da je eno in drugo mogoče samo vzajemno krepiti," je poudaril Židan. Dodal je, da skrb za ohranjanje našega jezika ne pomeni zapiranja ali ograjevanja odprtosti našega duha, ampak zmoremo in moramo skrb za ohranjanje lastnega jezika ter razvoj in napredek našega naroda izkazovati drugače.
»Slovenščina je živ in vitalen jezik«
Ljubezen do slovenskega naroda in jezika se po Židanovih besedah kaže skozi več področij: skozi našo skrb za kulturo, kulturno ustvarjanje in njene ustvarjalce, skozi našo skrb za znanost, razvoj in intelektualni naboj skupnosti, skozi javno rabo jezika ter podporo pisani besedi in knjigi, skozi premišljeno vpeljavo digitalizacije in novih tehnologij ter skozi priznavanje slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših.
"Slovenščina je živ in vitalen jezik. Je ena najbolj prepoznavnih prvin naše identitete. Med drugim ima največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik" je poudaril Židan. Dodal je, da slovenščina "ostaja temeljni gradnik našega naroda, kljub pojavu novega slovenskega besedja, v katerem se zrcalijo predvsem posledice aktualnih družbenih in tehnoloških sprememb".
Umetniški del proslave, ki ga je zasnoval in režiral Jan Bilodjerič, je nosil naslov Prebujenje. Med drugim so nastopili Tina Vrbnjak, Petja Labović, Vlado Novak, Neus Barcons Roca, Matevž Dobaj, OrkesteR Evolucija pod vodstvom Iztoka Kocena, Mirjam Jelnikar, Katice, Folklorna skupina Tine Rožanc in AFS France Marolt v koreografiji Luke Kropivnika.
Glasbo je prispeval Klemen Bojanovič, kostumografinja je bila Slavka Pajk, svetlobo je oblikoval Sašo Bekafigo, video sta pripravila Den Baruca in Jan Bilodjerič, koreografijo so si zamislili Neus Barcons Roca, Matevž Dobaj in Mojca Kasjak.
