V glavnem čilskem mestu Santiago de Chile so se v ponedeljek med protestniki in policijo vneli spopadi, potem ko se je večtisočglava množica poskušala prebiti do vladne palače La Moneda, da bi izrazila svoje nestrinjanje z oblastjo in družbeno neenakostjo ter zahtevala reforme in politične spremembe s sklicem ustavodajne skupščine ter odstopom predsednika Sebastiana Pinere na čelu. Prodirajočo množico so približno dvesto metrov pred vladno palačo poskušale zaustaviti močne policijske enote s solzivcem in vodnimi topovi, prišlo je do spopadov, ki so trajali okoli pet ur. Zgodilo se je nekaj incidentov, med drugim napad na trgovinski center Alameda v središču prestolnice, ki so ga oropali in zažgali. Izgredi so bili po navedbah lokalnih novinarjev zelo nasilni, a so minili brez smrtnih žrtev. Ulični shodi so sočasno potekali tudi v drugih dveh največjih mestih, Valparaisu in Concepcionu.
Mirni protesti potekajo že več dni, največji ulični shod pa je bil v petek, ko se je v središču Santiaga de Chile po uradnih podatkih zbralo več kot 1,2 milijona ljudi, največ od vrnitve demokracije pred tremi desetletji. Sočasna zborovanja so bila tudi v drugih mestih, zato se na družbenih omrežjih pojavljajo ocene, da se je v petek na ulice v znak protesta podalo okoli šest milijonov ljudi. Bilo je impresivno do te mere, da Pinera ni mogel več ignorirati sporočila. Preklical je izredno stanje in policijsko uro ter umaknil vojake z ulic, kar so zahtevali tudi sindikati, ki so se naposled le pridružili protestu.
Predsednik zamenjal bratranca
Pinera je minuli konec tedna tudi pozval celoten vladni kabinet k odstopu in nato v ponedeljek imenoval osem novih ministrov. Zamenjal je tudi notranjega ministra Andresa Chadwicka, čeprav je njegov bratranec in človek, ki mu je najbolj zaupal. Po mnenju, ki kroži v čilskih medijih, ima novi stari kabinet malo bolj »levi liberalni« profil, ne pa tudi novih predlogov za spremembo sistema. Kaže, da predsednik ni uvidel, da problem ni samo ekonomski, temveč tudi političen. Protestniki denimo hočejo spremembo ustave; sedanja je še dediščina Pinocheta in med drugim daje precej široka pooblastila za omejitev svoboščin.
Z zahtevo po odstopu Pinere sta se oglasili tudi Komunistična stranka in leva parlamentarna koalicija Široka fronta, ki sta vse doslej molčali skupaj z drugimi sredinskimi in tudi desnimi strankami. Sicer pa kar 80 odstotkov Čilencev ne zaupa niti državnemu aparatu niti strankam. Najbolj osupljivo pri vsem tem je, da tega čilskega političnega gibanja ne vodi nihče, ljudje so se združevali po četrtnih in sosedskih skupnostih ter v raznih drugih neformalnih organizacijah, posamezniki se med seboj dogovarjajo po družbenih omrežjih, pri čemer ideološka pripadnost ne igra vloge. To je popolnoma nov družbenopolitični fenomen, ki od daleč nekoliko spominja na pariško komuno. Je nekaj takega, kot govori pesem »Ples tistih, ki so odveč«, ki jo prepevajo protestniki.
Po anketah javnega mnenja samo še 14 odstotkov volilcev podpira predsednika, ki bo moral prej ali slej odgovarjati na obtožbe kršenja človekovih pravic. V protestih je namreč po zadnjih podatkih izgubilo življenje 20 oseb, za smrt polovice od njih so verjetno odgovorni policisti in vojaki. Državni inštitut za človekove pravice (INDH) je pri sodiščih zato že vložil 101 obtožbo proti pripadnikom vojske in policije, med drugim pet zaradi umorov, 18 zaradi spolnih napadov, 54 zaradi mučenja. Poroča tudi o 1132 ranjenih in 3243 aretiranih, med katerimi je 347 najstnikov. Vladi pa je te dni napovedala obisk delegacija visokega komisariata OZN za človekove pravice, ki ga vodi nekdanja čilska socialistična predsednica Michelle Bachelet.
