Celotna ploščad je v javni evidenci nepremičnin opredeljena kot stavba s številko 3421. Kot taka ima torej »zemljišče – stavbišče«, temelje, zidove, streho, in bi morala imeti tudi enovito parcelo »stavbišča« (skladno s pogoji določb v stvarnopravnem zakoniku – ena nepremičnina je predmet pravnega prometa kot evidentirana enota, vključno z etažno lastnino znotraj nje). Iz podatkov o parcelaciji v zemljiškem katastru vidimo, da stanje ni tako urejeno. Še več, vidimo tudi, da je površina »stavbišča« razdeljena na več parcel, popolnoma neskladno s funkcijo in konstrukcijsko zasnovo stavbe, kar je v nasprotju z gradbenim redom za zgrajene nepremičnine in njih evidentiranjem. Celo taki pojavi so razvidni kot parcela (očitno za potrebe atrija ob stanovanju – del etažne lastnine stanovanja), ki oddeljuje del stavbe številka 3421 ali celo zaseda del sosednje stavbe ali pa delno »visi v zraku«, delno pa na eni od registriranih stavb.

V takih razmerah popolnoma nepravilno izvedenega evidentiranja že davno zgrajenih nepremičnin, ki bi morale imeti uporabna dovoljenja, ta pa bi morala izhajati iz gradbenih dovoljenj (in lokacijskih dovoljenj – z načrtovano parcelacijo za predvideno gradnjo, obvezno prenosljivo v javne evidence katastra), je jasno, da nekdo ni opravil svojega dela tako, kot bi to moral že davno storiti, če ne prej, pa vsaj v trenutku, ko se zatakne pri vzdrževanju nepremičnin, in to celo v javno in splošno škodo.

Stavba št. 3421 je očitno tudi nosilec javne gospodarske infrastrukture (na in v njej potekajo lokalna cesta ter javna pot za pešce (V-Z), pa distribucijsko omrežje zemeljskega plina – sekundarni plinovod, sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo, omrežje daljinskega ogrevanja – sekundarni vročevod…), torej gre za stavbo, ki je obenem »javni komunalni objekt«, v katerem so garažna mesta individualnih lastnikov. Kljub temu ploščad (in lokalna cesta) ni označena kot »javna površina« niti v prostorskem aktu niti v javnih evidencah stanja (»grajeno javno dobro«). Očitno je bila stavba grajena in investirana s strani več investitorjev in njihovih kupcev, ki bi po stvarnopravnem zakoniku morali že davno tega skleniti ustrezen akt o lastninskih razmerjih in sporazum o vzdrževanju (108. člen, 116. člen in drugi), še prej pa pravilno registrirati celotno nepremičnino in etažne deleže – vsekakor pa ne brezglavo »parcelirati« strehe stavbe (kar je obravnavana ploščad).

Neurejene razmere na Bratovševi ploščadi so samo primer splošno neurejenega stanja nepremičninskih evidenc v državi, zato tudi ni mogoče kar tako uvajati nepremičninskih davkov, ki bi lahko zdržali presojo na sodiščih.

Ljubljana razpolaga z elaboratom o evidenci nepremičnega premoženja MOL (ENP), v katerem bi morala biti pravilno prikazana razmerja, na podlagi listin o legalnem nastanku, in vnesena v javne evidence – že zdavnaj. Vendar ta elaborat občanom ni prosto na razpolago in se ne morejo izjasniti o njegovih vsebinah.

Iskanje »pravice« po zakonu na sodiščih, zaradi neurejenih razmer javne in zasebne rabe, mimo »listin« o nastanku, pa je (iz prakse sodeč) škodljivo za stanje nepremičnin in red v prostoru ter za družbeno koristno javno dobro – o posledicah lahko beremo tudi v Dnevniku, 29. oktobra, v članku »Na Rojčevi ploščadi ni več igrišča«.

Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana