Za tremi tekmovalci v studiu sedi približno 30 njihovih navijačev, ki podporo izražajo z značilnim topotanjem in transparenti. Voditelj ob prihodu z otroki pokramlja, se z njimi fotografira in šali, ob neuspehu med kvizom pa jih potolaži in spodbuja. Pred vsako igro potrpežljivo razloži navodila in otroke vpraša, ali vse razumejo. Na snemanju ob začetku nove sezone otroškega in mladinskega kviza na polovici oktobra pa je v studiu nekaj drugače. Nad voditeljem, ki stoji med rumeno tribuno na levi in vijolično na desni strani, visi velika bela številka. 25. Čisto prva oddaja Male sive celice je bila namreč predvajana 26. oktobra 1994. 

V kvizu, ki so ga poznale prejšnje generacije, so tekmovalci na voditeljeva vprašanja odgovarjali v štirih igrah, kviz pa končali z Abecedo, v kateri sta si nasproti sedela dva tekmovalca. Zadnja tri leta je oddaja zasnovana precej bolj interdisciplinarno. S korenito spremembo koncepta je pred tremi leti prišel tudi nov voditelj Nik Škrlec, ki je nasledil Pavleta Ravnohriba. »Seveda sem čutil določeno odgovornost, a se nisem ukvarjal s tem, da stopam v vlogo Pavleta, ki je bil vsa leta pred tem vrhunski voditelj. Vstopal sem v drugačno oddajo in to mi je dalo ustvarjalno samozavest,« je na vprašanje, ali je bilo v Ravnohribove čevlje težko stopiti, odgovoril Škrlec. 

Prerešetana vprašanja

Ustvarjanje televizijske oddaje je na malih zaslonih včasih videti precej enostavnejše, kot je v resnici. »Delamo tedne pred snemanjem, pišemo scenarije, razmišljamo, kako postaviti čim bolj tematsko raznolika vprašanja. Odgovore poskušamo razlagati skozi prispevke, z gosti v studiu in eksperimenti,« je razložila redaktorica in demonstratorka eksperimentov Jasna Merklin. Triintrideset oddaj na sezono skozi leto ustvarja okoli 30 oseb, v dveh snemalnih dneh pa običajno posnamejo štiri oddaje.   

Ob oblikovanju vprašanj za kviz ustvarjalci poskušajo stopiti v čevlje otrok. »Razmišljati moraš, kako otrok v zadnjem triletju osnovne šole dojema svet, kaj se mu takrat dogaja in kaj ga zanima,« je povedala urednica Maruša Prelesnik Zdešar in izpostavila, da je treba vzeti v zakup, kaj otroci pri tej starosti že znajo. Vprašanja za kviz oblikuje kar nekaj doktorjev znanosti in profesorjev. Slednji imajo namreč veliko stikov z otroki in zato iz prve roke vedo, kaj jih zanima. Vprašanja so tako po besedah urednice desetkrat prerešetana, ustvarjalci pa so vedno na lovu za vsebinami iz vsakdanjega življenja.

Oddaja Male sive celice ima svoj profil tudi na družbenih omrežjih. »Na spletu moraš biti prisoten, ker so tam otroci,« je pojasnila urednica in dodala, da želijo predvsem širiti zavest, da je znanje »kul«. »Dobre povratne informacije dobimo. Velikokrat iz odzivov s snemanj vidimo, kaj je bilo otrokom zanimivo. To nam pomaga, da oddajo naredimo boljšo,« je dodal Škrlec.

Čim manj priprav

Male sive celice po besedah njenih ustvarjalcev niso samo televizijska oddaja, ampak že pravo pravcato gibanje. Na predtekmovanju se je letos poleti v kvizu pomerilo več kot 800 otrok, na televiziji pa bo nastopilo 32 najboljših ekip. Učenci z osnovne šole Gustava Šiliha Laporje, ki so nastopili v prvi oddaji aktualne sezone, so se na tekmovanje v studiu pripravljali tri tedne. »Tematik je ogromno, zato smo si snov razdelili po področjih,« je taktiko razkril Rok, eden od članov ekipe. »Vsak je na nekem področju močan,« je pojasnil njegov sotekmovalec Primož. »Ogledali smo si nekatere od prejšnjih oddaj, brali literaturo, spremljali aktualne dogodke in raziskovali po spletu… Male sive celice zajemajo vse – osnovnošolsko in splošno znanje, zato pride v poštev dobesedno kar koli,« je povedala mentorica Mateja Zupanec, ki sodelovanje v oddaji jemlje kot izziv. »Učencem želimo omogočiti pridobivanje znanja na najrazličnejše načine in za to je oddaja kot naročena. S sodelovanjem v oddaji otroci pridobijo splošno izobrazbo in specifično znanje ter so bogatejši za neprecenljivo izkušnjo,« je dodala.

Ustvarjalci kviza si želijo biti predvsem nepredvidljivi. »Želimo, da otroci po svetu hodijo z odprtimi očmi in da se na kviz čim manj pripravljajo.« Mentorjem svetujejo, naj si otroci kdaj ogledajo poročila in spremljajo aktualno dogajanje. »Naj bodo predvsem vedoželjni,« je izpostavila urednica. 

S spremembo koncepta oddaje je od leta 2016 v središču pozornosti interdisciplinarnost in vključevanje raznolikih področij. Cilj je namreč vzbuditi zanimanje za področja, ki so na prvi pogled morda nekoliko dolgočasna, in zavedanje, kakšen je kakovosten televizijski program. Merklinova meni, da je pri ustvarjanju oddaje najtežje najti tisto pravo ravnovesje v težavnosti, hkrati pa poskrbeti, da so vprašanja še vedno zanimiva, zabavna in poučna. 

Če bi moral voditelj za opis oddaje izbrati eno besedo, bi izbral besedo radovednost. »Vsi si moramo prizadevati za radovednost, saj nas ta dela vitalne in mlade ter skrbi, da se ves čas učimo,« je sklenil Škrlec.