Kot so prek svojih spletnih strani sporočili z ministrstva, so pretehtali vse predloge Združenja frank za sistemsko rešitev problematike, pa tudi predlog zakona, ki ga je v parlamentarni postopek neuspešno vložil državni svet. »Stališče ministrstva in vlade do predlogov za sistemsko urejanje problematike je bilo že večkrat izčrpno pojasnjeno. Nismo naklonjeni sistemskim posegom v civilnopravna razmerja, si pa že od leta 2017 prizadevamo, da bi se našla dogovorna rešitev med Združenjem bank Slovenije in Združenjem frank,« so poudarili.

Želijo si skupne platforme za reševanje problematike »občutne spremembe kreditnih pogojev zaradi spremembe vrednosti švicarskih frankov v primeru, da obstoji utemeljen dvom v to, da kreditodajalec ni ustrezno izpolnil pojasnilne dolžnosti ali ni upošteval načela poštenih pogodbenih pogojev«.

Ministrstvo je v poskusih zbliževanja stališč obeh združenj izhajalo s stališča, da je najboljše dogovorno reševanje v okviru institutov, ki jih omogoča veljavna zakonodaja, denimo izvensodno reševanje potrošniških sporov. »Na ministrstvu menimo, da je treba nadaljevati z dogovornim reševanjem problematike, ki bi temeljilo na konstruktivnem dialogu med bankami in kreditojemalci ter bi upoštevalo vse okoliščine posameznega primera, kar je še posebej pomembno v primerih, ko so prisotne težke življenjske zgodbe in človeške stiske. Skupno platformo za dogovorno reševanje problematike nam je v okviru pogovorov z obema združenjema od leta 2017 pa do vložitve omenjenega predloga zakona, po kateri so pogovori žal zastali, v osnovi že uspelo razdelati,« so sklenili.

Združenje frank je sicer podpiralo "padli" predlog zakona, ki je predvideval, da bi morale banke kredite v frankih, ki so bili sklenjeni med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, konvertirati v kredite v evrih, in sicer z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v frankih oz. z valutno klavzulo v frankih.