V letu 2018 je v Sloveniji umrlo 20.485 prebivalcev, od tega 10.113 moških in 10.372 žensk. To je bilo leto s tretjim največjim številom smrti po drugi svetovni vojni. Na dan je umrlo povprečno 56 oseb. Mesec, v katerem jih je umrlo največ, in edini mesec, v katerem jih je umrlo več kot 2000, je bil marec. Dan, v katerem jih je umrlo največ, in sicer 82, pa je bil 27. februar.
Ženske v povprečju umirajo starejše, med umrlimi 16,5 odstotka mlajših od 65 let
Lani je približno polovica (51,6 odstotka) umrla v zdravstveni ustanovi, 42 odstotkov doma, 6,4 odstotka pa drugje. Umrli pa so bili v povprečju stari 77,9 leta, medtem ko je bila v letu 1988 povprečna starost umrlih 69,1 leta.
Moški umirajo v povprečju pri nižji starosti kot ženske, vendar se povprečna starost umrlih moških zvišuje nekoliko hitreje kot povprečna starost umrlih žensk. Povprečna starost v letu 2018 umrlih moških je bila 74,1 leta, kar je za 9,7 leta več kot pred 30 leti; takrat je bila 64,4 leta. Povprečna starost umrlih žensk pa je bila 81,6 leta, kar je za 8,6 leta več kot pred 30 leti; takrat je bila 73 let.
Podatki o povprečni starosti umrlih moških in žensk, razčlenjeni po statističnih regijah, pokažejo, da je bila povprečna starost umrlih za oba spola v letu 2018 najvišja v regijah zahodne Slovenije in da se je v smeri proti vzhodu postopno zniževala.
Stopnja prezgodnje umrljivosti, t. j. umrljivosti pred 65. letom starosti, je za moške višja kot za ženske, se pa za oba spola znižuje. Med v letu 2018 umrlimi je bilo 3385 ali 16,5 odstotka takšnih, ki so umrli pred 65. letom; med umrlimi moškimi jih je bilo 22,7 odstotka, med umrlimi ženskami pa 10,5 odstotka. Pred 30 leti je sicer pred 65. letom starosti umrlo skoraj za polovico več oseb kot lani, in sicer 6326 oziroma 33,1 odstotka vseh umrlih.
V letu 2018 v Sloveniji rojeni dečki lahko sicer ob nespremenjeni umrljivosti pričakujejo, da bodo dočakali 78,3 leta. Na ravni statističnih regij lahko pričakujejo najvišjo starost dečki, ki so se rodili v koroški regiji (79,7 leta), najnižjo pa tisti, ki so se rodili v pomurski regiji (76,2 leta).
V letu 2018 v Sloveniji rojene deklice pa lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakale 84 let. Na ravni regij lahko pričakujejo najdaljše življenje deklice, ki so se v 2018 rodile v osrednjeslovenski regiji (84,6 leta), najkrajše pa tiste, ki so se rodile v koroški regiji (82,3 leta).
Največ smrti posledica bolezni obtočil in raka
Skoraj 71 odstotkov vseh je umrlo za posledicami bolezni obtočil in neoplazem. Najpogostejši vzroki smrti zaradi bolezni obtočil so bili odpoved srca, srčni infarkt in možganska kap. Med najpogostejšimi vzroki smrti zaradi neoplazem pa so bili pljučni rak, rak dojke, rak prostate in rak prebavil (trebušne slinavke in želodca).
Število umrlih zaradi bolezni obtočil na 1000 prebivalcev je bilo lani najvišje v pomurski regiji (5,2 na 1000 prebivalcev), najnižje pa v osrednjeslovenski regiji (3 na 1000 prebivalcev). Število umrlih zaradi neoplazem je bilo v tem letu najvišje v zasavski regiji (3,9 na 1000 prebivalcev), najnižje pa v osrednjeslovenski regiji (2,9 na 1000 prebivalcev).
Tudi v drugih članicah EU-28 je po zadnjih podatkih - ti so za leto 2016 - največ prebivalcev umrlo zaradi bolezni obtočil in neoplazem. Zaradi bolezni obtočil je največ oseb umrlo v Bolgariji (več kot 1000 oseb na 100.000 prebivalcev), najmanj pa v Franciji (197 oseb na 100.000 prebivalcev).
Zaradi posledic neoplazem je umrlo največ oseb na 100.000 prebivalcev na Madžarskem, in sicer 352 oseb. Več kot 300 oseb na 100.000 prebivalcev je zaradi posledic neoplazem umrlo še na Hrvaškem, Slovaškem, Poljskem in v Sloveniji. Najmanj oseb na 100.000 prebivalcev je za posledicami neoplazem umrlo na Cipru (201 oseba na 100.000 prebivalcev).
