Vodja vodilne britanske opozicijske stranke Jeremy Corbyn je v ponedeljek zvečer svojim laburističnim poslancem ukazal, naj se vzdržijo pri glasovanju o novih predčasnih volitvah (prejšnje so bile spomladi 2017), ki jih je konservativni premier Boris Johnson predlagal za 12. december. Johnson je bil zato zelo daleč od dvotretjinske večine poslanskih glasov, ki jih je potreboval. Nov poraz v parlamentu pa ni zmanjšal njegovega apetita po volitvah, ki naj bi presekale brexitski gordijski vozel. In uspelo mu je.
Manj kot 24 ur kasneje se je Johnson vrnil v parlament in volitve predlagal v obliki predloga zakona, za katerega je potreboval samo navadno večino. Potem je Corbyn danes dopoldne sporočil, da je za decembrske volitve, ker da je ocenil, da zdaj ni več možnosti izstopa iz EU brez dogovora, ker so vse članice Unije pisno odobrile odložitev brexita do 31. januarja prihodnje leto. Kazalo je torej, da bo parlamentarna odločitev o volitvah 12. decembra mačji kašelj. Pa ni bila.
Preštevanje študentskih glasov
Zapletati se je začelo, ker so opozicijske stranke predlagale dopolnila o tem, da bi morali na decembrskih volitvah imeti volilno pravico tudi šestnajstletniki in sedemnajstletniki (doslej so jo imeli samo državljani, stari osemnajst let in več) pa tudi državljani EU, ki živijo in delajo v Britaniji in jih je 3,5 milijona. Johnsonova vlada je jasno odgovorila, da bi v primeru, če bi večina poslancev podprla eno ali drugo dopolnilo, umaknila predlog zakona o volitvah. Potem je vodstvo parlamenta ti dopolnili in tudi druga zavrnilo in dovolilo glasovanje samo o enem, ki je kot datum volitev predlagalo 9. december.
Po vsem hrupu je bilo na koncu torej samo vprašanje, ali bodo volitve 9. ali 12. decembra. Šlo je torej le za tri dni razlike, a za predlagatelje to ni bilo nepomembno. Opozicija je prepričana, da bi veliko več študentov glasovalo 9. decembra, ko bodo še na univerzah, kot 12. decembra, ko bodo že na božičnih počitnicah. In velika večina študentov je proti brexitu. In še ena razlika med volilnim ponedeljkom, 9. decembra, in volilnim četrtkom, 12. decembra, ki zadeva tudi tradicijo: Britanci so vajeni, da so volitve vselej ob četrtkih in vselej spomladi, ne pa v ponedeljek in pozimi. Vsi ugibajo o tem, kateri stranki bi eno ali drugo najbolj pomagalo.
Pomilostitev konservativcev
Premier Boris Johnson je sicer še pred glasovanjema »pomilostil« deset od 21 konservativcev, ki jih je vrgel iz stranke, ker so septembra glasovali za zakon, ki je sprožil začetek izobčenja možnosti trdega brexita. Pomilostitev je kazala na to, da je šlo po oceni vlade danes res za vsak glas.
Poslanci so najprej glasovali o laburističnem zakonu, ki je zahteval volitve 9. decembra. Zavrnili so ga z dvajsetimi glasovi večine (295:315). Nato pa so glasovali o predlogu, da bi bile volitve 12. decembra. Ta je potem, ko praktično ni več ostalo druge možnosti, dobil podporo 438 glasov, 20 več od potrebne večine, proti pa jih je bilo le 20. Tako naj bi Britanci 13. decembra izvedeli, ali je njihov premier še Boris Johnson ali pa bo to Jeremy Corbyn.
Decembrske volitve prvič po letu 1923
Veliko Britancev, tudi politikov na vladni in opozicijski strani, se sprašuje o potrebnosti novih dragih predčasnih volitev. Redne volitve leta 2015 so stale 114 milijonov funtov. Predčasne volitve leta 2017 so stale 140 milijonov. Volitve v decembru bodo zanesljivo še dražje. Britanci so decembra zadnjič volili leta 1923. Predčasne volitve je takrat razpisal prav tako konservativni premier Stanley Baldwin. Želel si je udobnejše večine v parlamentu in doživel poraz. Ankete zdaj kažejo, da imajo konservativci dvanajst odstotkov prednosti pred laburisti.
