Na objave Pop TV, ki v okviru projekta Dosje preiskuje dodatne prihodke zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, se je odzval Visokošolski sindikat Univerze v Ljubljani, ki je del Visokošolskega sindikata Slovenije. »Visokošolski sindikat Slovenije je že v preteklosti opozarjal na sporne prakse na univerzah in se kritično odzival tudi na pretekla razkritja spornih izplačil na univerzah,« je sporočil predsednik ljubljanskega univerzitetnega sindikata Gorazd Kovačič. »Tudi tokrat pričakujemo, da bodo pristojni organi razkrite sporne prakse raziskali, da bodo odgovorni v primeru odkritih nepravilnosti ustrezno odgovarjali in da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z univerzami in ob sodelovanju z drugimi deležniki v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti našlo rešitve, ki bodo v prihodnje preprečile sporne prakse.«
Prodaja storitev na trgu
Kot smo že poročali, so novinarji Pop TV od vseh fakultet ljubljanske univerze zahtevali podatke o najvišjih prejetih dodatnih izplačilih poleg osnovnih plač. Izkazalo se je, da so v zadnjih treh letih posamezni profesorji kot dodatno izplačilo – dodatne prejemke v okviru redne zaposlitve in avtorske honorarje – prejeli zneske, ki so njihovo osnovno plačo podvojili. Večina dodatnih prejemkov pa je izvirala iz tržne dejavnosti fakultet.
»Objava podatkov o visokih izplačilih je pomembna, saj razkriva sporne prakse in pomanjkljivosti sistema, ki jih omogoča,« opozarja Kovačič. Po njegovem mnenju objave odpirajo »pomembna vprašanja o ustreznosti opredelitve javne službe in tržne dejavnosti univerz, razmerja med njima in obsega tržne dejavnosti«. Kot pravi, je treba ločiti med izplačili, ki imajo v javnem plačnem sistemu funkcijo plačevanja dodatnega opravljenega dela in so regulirana in omejena, ter izplačili, ki niso omejena. Pri tem gre zlasti za izplačila na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb, pogodb s povezanimi pravnimi osebami ter izplačila delovne uspešnosti iz naslova prodaje storitev na trgu.
Vodilni z višjimi dodatnimi izplačili
Več fakultet, ki smo jih prosili za pojasnila, nam je sporočilo, da je tržna dejavnost (denimo izvajanje raziskovalnih projektov za podjetja) zanje pomemben vir dohodkov, ker država fakultetam za delovanje nameni premalo sredstev. Profesorji, ki z dodatnim delom pridobijo »tržna« sredstva, pa del teh sredstev prejmejo kot plačilo. Na medicinski fakulteti, kjer je dodatnih izplačil v primerjavi z večino fakultet relativno veliko, zneski pa so relativno visoki, so na naša vprašanja odgovorili, da so ob vseh prihodkih in izplačilih »plačali vse zahtevane davke in prispevke«. Povedali so še, da je bila na fakulteti že večkrat izvedena revizija izplačevanja dodatkov. »Vedno smo dobili zagotovila, da so izplačila legalna,« so sporočili. »Ravnokar poteka na fakulteti tudi revizija, ki jo izvaja univerza. Revizorje smo samoiniciativno posebej opozorili na ta izplačila in jih prosili, naj jih podrobno pregledajo. Če bodo potrebni ukrepi, jih bomo izvršili,« pravijo na medicinski fakulteti.
V sindikatu pa opozarjajo, da je med prejemniki visokih izplačil »nenavadno veliko vodilnih oseb, med njimi dekanov, prodekanov, predstojnikov organizacijskih enot ter tajnikov fakultet«. »To utemeljuje sum, da pri nekaterih visokih izplačilih iz tržnih virov ni šlo za meritokratsko ovrednotenje dela na tržnih projektih in za pošteno razdelitev izplačil med vse sodelavce v timu, temveč za zlorabo položaja za koncentracijo izplačil pri funkcionarjih,« pravi Kovačič. Sindikat se je opredelil tudi do dela nekaterih profesorjev prek zasebnih podjetij. Ti naj bi del dohodkov prispevali v razvojni sklad ljubljanske univerze. Poleg tega »nekateri posamezniki z obsežno tržno dejavnostjo opuščajo svoje osnovno delo in nalagajo izvajanje poučevanja, za katerega sami prejemajo plačo, podrejenim sodelavcem, na primer asistentom in mlajšim raziskovalcem«, še opozarja Kovačič. Visokošolski sindikat je vodstvo univerze pozval, naj naroči revizijo in objavi revizijsko poročilo ter naj dosledno uveljavi pravilnik, po katerem morajo zaposleni za delo prek svojih podjetij pridobiti dovoljenje rektorja in univerzi plačati prispevek.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in v vodstvu univerze so po objavi podatkov o visokih dodatnih izplačilih predlagali, da bi skupna izplačila omejili: zaposleni bi lahko na ta način zaslužili »zgolj« še eno plačo. Po predlogu sindikata bi dodatna izplačila omejili na pol plače. Z MIZŠ so nas obvestili, da bodo opozorila sindikata preučili in se na njih odzvali. Rektor Igor Papič pa je sporočil, da se bo sestal s predstavnikom sindikata Kovačičem.
