Ruski znanstveniki iz Centra za rehabilitacijo divjih živali v Novosibirsku (RRRCN) so morali zaradi pomanjkanja denarja začasno ustaviti projekt spremljanja selitve stepskih orlov. Štirinajst pernatih nepridipravov, Aina, Sarigul, Kenžik, Hakas, Hadad, Šojgu, Tes, Jeanne, Sin, Aman, Uragan, Tuvin, Ita in Min, je namreč iz Rusije in Kazahstana odletelo v Iran in Pakistan, kjer so zaradi gostovanja v tujem omrežju tekstovna sporočila z njihovih GPS-oddajnikov (oziroma sledilnih naprav) veliko dražja. Zaradi ogromnih stroškov so morali projekt prekiniti. Stepski orli, v Rusiji in osrednji Aziji ogrožena vrsta, se parijo v Sibiriji in Kazahstanu, pozimi pa odletijo vse do južne Azije. Raziskovalci dobivajo podatke o njihovi lokaciji prek SMS-sporočil, nato pa s pomočjo satelitskih fotografij preverjajo, ali jim je uspelo pripotovati do varnega območja. Največjo nevarnost zanje predstavljajo električni vodi in strupene vabe.

Zbrali denar za plačilo računa

Najrazsipnejši v druščini je bil Min, ki je sam zapravil celoten proračun štirinajsterice. Namesto da bi ubral običajno pot, pokrito z mobilnimi baznimi postajami, je samosvoj ptič zelo hitro po odhodu na toplo odletel na območje zunaj dosega mobilnega omrežja, tam pa vztrajal vse do Irana. SMS-sporočila iz Kazahstana v Rusijo stanejo okoli 0,2 evra, iz Irana pa 0,7 evra. Od tam jih je vsak dan poslal najmanj štiri. »Zakaj ne more biti tako pameten kot Aina?!« se je na spletu nad ptico hudovala ornitologinja Elena Schneider. »Aina si je vzela čas za ogled Rusije in šele potem poletela v Iran, Irak, Savdsko Arabijo in Egipt. Ne stotine Minovih sporočil s poletnih lokacij na zahodu Kazahstana nas je stalo po dva rublja na kos,« je malce pretiravala.

Da bi poravnali dolg, so znanstveniki na družbenih omrežjih zagnali kampanjo »Napolnite mobilnike orlov« za skupinsko financiranje projekta in tako zbrali okoli 4200 evrov. Denar jim bo očitno ostal, saj jim je mobilni operater Megafon dolg odpisal in jim za naprej ponudil cenejšo tarifo. »Ljudje pa nam še kar pošiljajo sredstva. Upamo, da nam uspe nadaljevati vsaj do zgodnjega poletja, ko se bodo orli vrnili v Kazahstan in Rusijo, kjer sporočila niso tako hudičevo draga. Hvala vsem za podporo,« pa je na facebooku zapisal Igor Karjakin, sodelujoči pri projektu.

Za Srečka usodna vrečka

Zgodba Mina in njegove druščine se je, z izjemo izpraznjenega računa, končala srečno – v nasprotju s Srečkom, enim od dveh štorkljinih mladičev, ki ju je slovensko Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) julija letos opremilo s telemetrično napravo, da bi tako spremljalo njuno selitev. Njegova pot se je od Beline ločila proti koncu avgusta – ona jo je v Afriko mahnila po utečeni poti čez Balkan in Bližnji vzhod ter pristala na jugu Sinajskega polotoka, Srečko pa je na neobičajni, 2328 kilometrov dolgi poti čez Italijo v Tunizijo naletel na težave.

Varstvena ornitologa Alen Ploj in Tilen Basle sta ga šla iskat in konec septembra v ogromnem oljčnem nasadu našla njegovo truplo brez vidnih znakov poškodb. Zanj je bila najverjetneje usodna plastična vrečka. »Srečkova usoda nas je naučila, da je selitev štorkelj in drugih ptic precej nepredvidljivo in tvegano potovanje, predvsem pa nas žalosti dejstvo, da je za njegov popolnoma nepotreben tragični konec krivo prav onesnaženje narave s plastiko za enkratno uporabo,« so zapisali sodelujoči pri projektu. Bela, ki je na poti naredila 4871 kilometrov, ostaja v Egiptu, in sicer v bližini letovišča Šarm el Šejk. Upajo, da se bo spomladi srečno in varno vrnila domov.