Kaj je povedal Šarič, sicer nekdanji kriminalist, ni znano, saj je predsednik komisije Žan Mahnič (SDS) v tem delu na zahtevo priče sejo zaprl za javnost. Prav tako sta se danes vabljena, nekdanji poslanec Franc Pukšič in nekdanji odvetnik mariborske občine Rok Gerlovič, opravičila, a sta že potrdila, da se bosta vabilu naslednjič odzvala.
Nekdanji načelnik mariborske uprave enote Željko Vogrin, ki je pozneje s Kanglerjem ustanovil NLS, je hkrati tudi predsednik Odbora 2015, ki se po njegovih besedah bori proti množičnim kršitvam človekovih pravic.
Prav pri postopkih zoper Kanglerja je na različnih sodnih ravneh po Vogrinovih navedbah prihajalo do hudih kršitev človekovih pravic in zakona o kazenskem postopku. Hkrati je bil Vogrin ena od prič v zvezi z izločitvijo sodnika Janeza Žirovnika iz Kanglerjevih postopkov. Še vedno vztraja pri svoji izpovedi, ki jo je podal na sodišču v Murski Soboti in se nanaša na njemu znane konflikte med obema.
Da gre po njegovem mnenju za neupravičeno gonjo, dokazuje dejstvo, da so bili skoraj vsi postopki doslej rešeni v Kanglerjevo korist, kar kaže na nestrokovno in nezakonito delo policistov, za katere misli, da so glavni krivci za vso kalvarijo, ki jo doživlja Kangler.
Vogrin: Šlo je za organiziran politični in medijski linč zoper Kanglerja
Kot bivši policist je na Mahničevo vprašanje o veliki hišni preiskavi maja 2011 dejal, da mu je bilo to smešno. Česa takega po njegovem vedenju v Sloveniji še ni bilo in težko bi kaj takega izvedli brez vednosti ali blagoslova politike.
Kljub Mahničevemu vprašanju, ali bi za vsem skupaj lahko stala takratna notranja ministrica Katarina Kresal, tega ni mogel z gotovostjo potrditi, meni pa, da bi minister moral biti o tem obveščen. "Šlo je za organiziran politični in medijski linč zoper Kanglerja, da bi ga diskreditirali in ga izločili iz političnega življenja," je dejal Vogrin.
Prepričan je, da je bil cilj zrušiti tako župana Maribora, kot tudi Kanglerja osebno, pozneje pa doseči, da bi se protesti konec leta 2012 preselili iz Maribora po vsej Sloveniji, kar bi odneslo še vlado Janeza Janše.
Nekdanji poslanec SDS Jerovšek je bil član komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v vseh svojih petih mandatih, v njej pa je bil tudi Kangler, ki je bil pri tem precej aktiven in je razpolagal tudi z največ informacijami o dogajanju znotraj Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).
Jerovšek je poznal tudi Žirovnika, ki je bil kot namestnik direktorja Sove po njegovem mnenju izkušen in dober poznavalec razmer v Sovi, in imel je občutek, da so prav takšni ljudje vodili to službo. Ker je med Kanglerjem in Žirovnikom prihajalo do nesoglasij, se je Jerovšku zdelo zelo čudno, da se Žirovnik pozneje kot sodnik ni izločil iz Kanglerjevih zadev.
"Sedanji razvoj dogodkov kaže, da za pregon ni bilo dokazov, pač pa so neki centri moči z levice to spretno organizirali. Očitno je bila želja prestrašiti župana neke večje občine za zgled drugim, ki bi si drznili kandidirati s pomladne strani," je dejal Jerovšek.
Zaslišali tudi nekdanjega poslanca SDS Srečka Hvauca
Komisija je danes zaslišala še enega nekdanjega poslanca SDS Srečka Hvauca, ki se je pozneje tudi sam znašel v policijskih preiskavah kot direktor komunalnega podjetja Nigrad v zvezi s prenovo Trga Leona Štuklja v času Kanglerjevega županovanja. Čeprav je bil na koncu oproščen, je zaradi tega sam izgubil zdravje in zaupanje lastnikov podjetja.
"Nimam trdnih dokazov, a na podlagi vsega, kar se je dogajalo, lahko utemeljeno predvidevam, da v ozadju stoji državna politika ob pomoči lokalne. Kangler je očitno s svojim delom večkrat nekomu stopil na žulj in take je treba onemogočiti. To so delali s pomočjo pravosodnega sistema, zlasti policije in tožilstva," je dejal Hvauc.
Kot je po koncu zaslišanj napovedal Mahnič, bodo v kratkem znova povabili še obe ostali priči, ki sta se opravičili. Naslednja seja komisije je razpisana za 13. in 14. november, ko bodo predvidoma zaslišali štiri tožilce. V zvezi s tem je poudaril, da so tožilci glede na ustavno odločbo iz leta 1994 del izvršne oblasti, nikakor ne sodne, zato se na njih odločitev ustavnega sodišča ne nanaša.
Slednje je v postopku za oceno ustavnosti, ki jo je zahteval Sodni svet, do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, in sicer tako, da komisija do njihove končne odločitve ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike.
Kljub temu delo nadaljujejo, saj po Mahničevih besedah na seznamu prič, ki jih nameravajo zaslišati, ni sodnikov, zato komisija ne bo kršila odločitve ustavnega sodišča. Po njegovem mnenju za zdaj odločitev pomeni, da komisija ne bo dobila dokumentacije, ki jo je zahtevala od okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru ter vrhovnega sodišča.
