Britanija naj bi v četrtek odšla iz EU. Boris Johnson je to ponavljal dan za dnem, vse odkar je po odstopu predhodnice Therese May sporočil, da bo kandidiral za vodjo konservativne stranke, ki ga je avtomatično čakal premierski stolček. Zato ga je podprlo in ustoličilo desno krilo stranke, ki si (še vedno) želi trdega brexita. Trdil je, da raje umre, kot da se to ne bi zgodilo, in da raje mrtev obleži v obcestnem jarku, kot da bi zaprosil za novo odložitev brexita. Pa je vseeno zaprosil za trimesečno odložitev, kot je to od njega zahteval britanski parlament, res godrnjavo in otročje, brez lastnoročnega podpisa na prošnji, potem pa upal, da jo bo EU zavrnila, ker bi v tem primeru lahko uresničil sveto brexitsko obljubo.
Prožna odložitev brexita
EU si je vzela veliko časa, da je najprej sporočila odobritev odložitve, in potem veliko časa, da je danes dopoldne vendarle sporočila, da ga »načelno« odlaga za tri mesece, do konca januarja 2020. Z dodatkom, da gre za prožno odložitev. Načelna odobritev odložitve je postala uradna, ko je Johnson (kot zahteva zakonodaja EU) danes presenetljivo hitro sprejel trimesečno odložitev in s tem dokončno črtal brexit v noči čarovnic. Britanija lahko odide prej, če bi otoški in evropski parlament že prej odobrila odhodni sporazum, ki ga je Johnson sklenil z EU. Odobritev kot možna zgodnja datuma omenja prvi december in prvi januar, Britanijo pa opozarja, da je do odhoda članica z vsemi pravicami in dolžnostmi, med katerimi poudarja »članarino«. Johnson je novo odložitev brexita moral sprejeti po britanskem zakonu.
Žolčni prepir o volitvah
Odločitev EU o novi odložitvi brexita je oviral žolčni britanski prepir o predčasnih volitvah, ki mu daje pečat kaj drugega kot brexit. Tako vlada kot opozicija sta se dolgo branili določitve datuma volitev. Trdili sta, da čakata na odločitev EU o časovnem okviru odložitve brexita. EU na drugi strani očitno ni hotela, da bi s svojo odločitvijo vplivala na politično dogajanje v Britaniji. Ko je vlada napovedala današnje glasovanje o datumu volitev (12. december), je EU napovedala, da bo časovni okvir odložitve brexita sporočila po glasovanju o datumu volitev. Vseeno ga je sporočila pred glasovanjem. Delno zato, ker je Francija popustila v svojem nasprotovanju trimesečni odložitvi brexita, delno zato, ker sta druga in tretja največja britanska opozicijska stranka (SNP in liberalni demokrati) minuli konec tedna podprli volitve v decembru, in delno zato, ker v Bruslju upajo, da bodo bodisi britanski politiki bodisi volilci vendarle sprejeli takšno ali drugačno odločitev o brexitu.
Poslanci zavrnili volitve 12. decembra
Razprava pred glasovanjem je bila viharna, žolčna in o … brexitu oziroma različnih poteh za izhod iz brexitskega labirinta. Mnogi so ga videli v predčasnih volitvah, mnogi v novem referendumu (prvič po dolgem času smo slišali argument, da je bil prvi referendum posvetovalni in da bi že zato morali imeti pravno zavezujočega). Glavni prepir je bil o tem, kaj naj bo prej, nove volitve ali nov referendum, oziroma o tem, ali naj volilci o Johnsonovem brexitskem sporazumu odločajo na volitvah ali na referendumu. Za volitve 12. decembra je glasovalo 299 poslancev, proti pa 70. Johnson je bil zelo daleč od potrebne dvotretjinske večine, 434 glasov poslancev. Večina laburističnih poslancev se je glasovanja vzdržala, ker kot pogoj za pristanek na volitve od Johnsona zahtevajo, da poskrbi za to, da bo nesporazumni brexit za vedno črtan kot ena od opcij. Premier Johnson, ki je po tem porazu dejal, da »parlament, ki ne deluje normalno, ne more več imeti države za talko«, je napovedal, da bo v obliki kratkega predloga zakona parlamentu že jutri vnovič predlagal predčasne volitve 12. decembra. Vse zanima, kaj bo v tem predlogu. Črtanje trdega brexita? To se ne bo zgodilo, kaže pa, da bo s tem predlogom zakona nekako poskusil dobiti podporo liberalnih demokratov in SNP, ki skupaj predlagata 9. december kot datum volitev.
