Pred začetkom pogovora je kot izziv in v razmislek Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade, zbrane soočila s podatkom, da je Slovenija po človeškem kapitalu med desetimi najboljšimi državami na svetu, a po drugi strani tudi med desetimi odstotki najslabših držav na svetu po sposobnosti sodelovanja ekosistemov. »Dobri smo, a zdaj je potrebna optimizacija, da bomo postali odlični kot dežela,« je dejala in dodala, da so veliki gospodarski cilji države, kot je dvig povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v čim krajšem času s 44.000 na 60.000 na zaposlenega, dosegljivi in možni ravno zaradi neomejenega potenciala človeškega uma.
»Podjetniki moramo imeti ogenj v sebi«
Osrednji pogovor je odprl Bogomir Strašek, direktor KLS Ljubno in predsednik sveta Gazela, ki je glede doseganja dovolj visoke dodane vrednosti izpostavil osrednje vprašanje: kaj napraviti, da bodo ljudje motivirani, da bodo dosegali dovolj visoko dodano vrednost. Kot pravi, je ključna motivacija, osnova za to pa je odgovornost, tako do zaposlenih v podjetju kot do dobaviteljev, kupcev in okolja, v katerem podjetje deluje. »Podjetniki moramo imeti ogenj v sebi,« je izpostavil in pojasnil, da se to nanaša tudi na motivacijo, saj »nekaj, kar ne gori, ne more prižgati ognja pri ostalih.«
Ena izmed treh podjetniških zgodb uspeha in rasti je tudi podjetniška pot, ki jo je predstavil Jaka Levstek, direktor D.labs, svetovalno-razvojnega podjetja, ki razvija digitalna podjetja za znanega naročnika. Kot je povedal, gre za specifično poslovanje v digitalnem svetu, kje sta hitrost razvoja podjetij in njihov življenjski cikel drugačna. V osmih letih so soustanovili 58 podjetji, jih od tega šest prodali, tri podjetja pa so postala milijardno vredna. »Kmalu smo ugotovili, da želimo ustvariti trajnostno zgodbo,« je povedal Levstek in izpostavil, da so leta 2011 prepoznali, kje se trg prebuja, dober produkt in vrhunsko ekipo pa so že imeli in tako jim je s svojim poslovnim modelom uspelo ustvariti konkurenčno prednost. »Vodilo, kje iskati visoko dodano vrednost, je zagotovo v pravem trgu,« je sklenil Levstek in dodal, da sposobnost, da naredimo takšno spremembo, v Sloveniji še ni dovolj razvita, a da ostajajo raziskovalni jeziki in načini, kako in koliko časa se splača investirati na določen trg.
Zgodba uspeha in rasti je tudi Petrolov nakup gazele Eltec in 1500 novih delovnih mest v devetih letih, ki jo je dva dni pred odhodom z mesta predsednika uprave Petrola predstavil Tomaž Berločnik. Dejal, da je bilo ključno ugotoviti, kako združiti kulturo podjetja s startupom, ki je že v letu 2011 ustvarjal 62.000 evrov dodane vrednosti. »Odločili smo se, da bomo v prvi fazi strateško poskušali prenesti uspešne prakse Elteca na Petrol in tako poskusili prestrukturirati kulturo, organizacijo in vse zaposlene na Petrolu,« je povedal Berločnik. V drugi fazi so Eltec pripojili Petrolu. Da je bila poteza uspešna, so potrdili tudi poslovni rezultati. Berločnik je omenil še uspešno sodelovanje s podjetjem mBills. Tudi v njihovi startup kulturi prepoznava dodano vrednost, a ga k Petrolu tudi zaradi bančnih licenc še ne bodo pripojili.
Četudi ni enostavno, preobrazba napoveduje uspeh
Programska direktorica CEED Global Barbara Bregar Mrzlikar je ob razmišljanju o tem, zakaj so nekatera podjetja uspešnejša pri zaslužku in druga manj, dejala, da je pomembno, v kateri fazi poslovanja je podjetje. Z usmeritvijo v dolgoročno donosnost in rast je, kot pravi, ključen trenutek, ko je podjetje po eni strani uspešno in zagotavlja rast, a dejansko ne ustvarja visoke donosnosti in dodane vrednosti. »To je faza, ko podjetje potrebuje preobrazbo, četudi ta ni enostavna,« je poudarila in dodala, da sta takrat potrebni optimizacija in vpeljava določenih novih procesov. Kakovosten posnetek trenutnega stanja v podjetju po njenem mnenju hitro izpostavi potenciale na različnih področjih, na katerih lahko podjetje kasneje doseže trajnostno donosnost ter dolgoročno rast in razvoj.
Izvršna direktorica Združenja Manager Saša Mrak je predstavila MQ-treninge, ki jih je v letošnjem letu vpeljalo Združenje Manager. Gre za časovno učinkovite dogodke, s katerimi Združenje Manager spodbuja in dopolnjuje znanja udeležencev in deli primere dobrih praks. Na primerih zgodb so predstavili, kako v podjetjih z različnimi prijemi dosegati ključne spremembe, vpeljati novo kulturo in načine dela ter dvigniti motivacijo in organizacijo.
Izvršna direktorica Društva za marketing Slovenije Tanja Kavran je spregovorila o moči marketinga in o tem, kako z njim več zaslužiti in si ustvariti nove priložnosti. Spregovorila je o treh ravneh: marketinškem razmišljanju vsakega podjetja, upravljanju marketinga znotraj podjetja in marketinške taktike oziroma aktivnosti. »Podjetje ne proizvaja tistega, kar zna, ampak proizvaja tisto, kar trg potrebuje,« pravi Kavranova, ki meni, da je to tisto, kar odlikuje uspešna podjetja, ki zares poslušajo kupca oziroma uporabnika in ga postavljajo v središče.
Skupno delo omizij izpostavilo drznost in pogum
Vsi navzoči na Pogovoru leta 2019 so sodelovali na delovnih omizjih, kjer so s skupnimi močmi iskali svoje predloge na izhodiščno vprašanje. Njihove predloge in občutja sta strnili Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta in Mojca Markizeti, Iskraemeco: »Za omizji so brusili misli iščoč zmagovalno sporočilo, kaj lahko slovenska podjetja pelje do višjih dodanih vrednosti na zaposlenega. Trinajst predlogov, na prvi pogled bogata raznolikost spoznanj, a vendar rdeča nit - pogum, če ne kar drznost. S pogumom se bo podjetnik upal odpreti netradicionalnim, edinstvenim oblikam sodelovanja in povezovanja, upal si bo izbrati fokus, razviti drzne ideje in ponuditi kupcu nekaj drugačnega od konkurence; s pogumom bo podpiral inovativnost in samozavest sodelavcev, tudi ko jih bodo ustavljale napake; s pogumom bo vztrajal pri spreminjanju, ko se bodo pojavljale ovire. Pogum, drznost, ogenj - naj bodo to nove odlike slovenskih podjetij!«
