Nemški finančni minister Olaf Scholz in Klara Geywitz, politologinja iz Brandenburga, sta v glasovanju za »predsedniški par« nemških socialdemokratov dobila le slaba dva odstotka več kot dvojec Norbert Walter Borjans in Saskia Esken. Medtem ko je prvi par prejel 22,7 odstotka glasov, je nekdanjemu finančnemu ministru Severnega Porenja - Vestfalije in poslanki zveznega parlamenta uspelo prepričati 21 odstotkov tistih članov SPD, ki so se udeležili glasovanja.

Ker rezultat obeh vodečih ni zadostoval za absolutno večino, ki bi zagotovila zmago v prvem krogu, bodo člani socialdemokratske stranke o novih vodečih na čelu odločali v drugem krogu glasovanja med 19. in 29. novembrom.

Glasovala le dobra polovica članstva stranke

Člani stranke tokrat prvič neposredno volijo svoje vodstvo, kljub temu je od okoli 425.000 volilnih upravičencev v preteklih dveh tednih svoj glas po pošti ali elektronski pošti oddala le dobra polovica. Izbirali so med šestimi dvojci, glavna tema, okoli katere so se poleg prepoznavnosti kandidatov bržkone sukale odločitve, pa je bil odnos do velike koalicije, v kateri že v drugem mandatu skupaj s krščansko demokratsko in krščansko socialno unijo pod taktirko kanclerke Angele Merkel tudi rdeči vodijo državo.

Prvi nabor kandidatov se je začel že 1. septembra, sledilo je 23 konferenc, ki jih je v neposrednem spletnem prenosu spremljalo okoli 200.000 članov. Sprva je bilo v tekmi še osem dvojcev, v prvi krog glasovanja jih je vstopilo šest. V drugi krog gresta dvojca z levega in desnega krila stranke.

Vodeča bi nadaljevala koalicijo

Medtem ko se Geywitzeva in predvsem Scholz, ki je v trenutni vladi finančni minister, zavzemata za nadaljevanje velike koalicije, je Walter Borjans vsaj zmerno skeptičen do nje in želi, da se vlada odpove zavori zadolževanja in začne močneje investirati. Sokandidatka Saskia Esken, ki sicer do zdaj v parlamentu ni ravno blestela v kakšnem uporništvu veliki koaliciji, pa je nedavno v intervjuju za časopis Handelsblatt izjavila, da ne vidi nobene prihodnosti za veliko koalicijo. Prepričana je tudi, da kompromisi, ki jih stranka sprejema v vladi, škodijo tako socialdemokratom kot tudi državi.

Eskenova trdi, da če bi šli socialdemokrati v nove volitve z dobrim programom, bi se zagotovo bolje odrezali, kot jim trenutno kažejo javnomnenjske raziskave, zato članstvo hrabri, naj se predčasnih volitev ne boji.

Kljub precej nizki udeležbi na glasovanju pa so bili ob sobotni razglasitvi rezultatov v centrali stranke, hiši Willyja Brandta, prisotni navdušeni nad novim načinom izbiranja vodstva, ki »ne poteka več za zaprtimi vrati, temveč mobilizira celotno članstvo«.

Socialdemokrati novo vodstvo volijo zatem, ko je Andreja Nahles, ki je do junija vodila stranko, odstopila zaradi zelo slabega rezultata na volitvah v evropski parlament ter po njenih besedah tudi zaradi tega, ker ni več čutila podpore stranke. Nahlesovi so kritiki v stranki očitali, da svojega dela ne opravlja dovolj dobro.