Odlična ideja! Če bi ta splahneli organ brez razvidnega smotra in koristi v bodoče opletal na Štajerskem, bi Slovenija spet svobodno zadihala. Svetnik Franc Kangler bi lahko več časa preživel med svojimi kot žafran dragimi lubenicami in šparglji. Njegovemu prekmurskemu pajdašu Marjanu Maučecu pa pod Piramido gotovo ne bi padlo na pamet pisati pobud za ustanovitev preiskovalnih komisij, ki spodjedajo državno ureditev.

V Dnevniku se zategadelj strinjamo s selitvijo svetega sedeža. Postavljamo zgolj naslednji pogoj: državni svet mora v Mariboru prevzeti ime leta 1899 ustanovljenega društva vplivnih Mariborčanov. Imenovalo se je Schlaraffia Marpurghia, slovenski prevod bi se glasil mariborska Indija Koromandija. Koromandijci so bili – tako kot naši državni svetniki – izključno možje v zrelih letih, trdnega položaja in neomadeževanega imena. Na razposajenih nočnih ceremonijah so koromandijski vitezi obvezno nosili karnevalske zeleno-bele kostime.

Prenosov sej iz državnega sveta, pardon, Indije Koromandije, ne bi zamudil nihče. Imenitnih zamisli, kaj vse bi še selili iz Ljubljane, bi gledalci dobili na tisoče.