Več kot petdeset sodnikov, svetovna smetana poznavalcev penečih vin, ni imelo lahkega dela: pokusiti so morali na stotine penečih vin. Več kot enkrat. »Izvirnost tega ocenjevanja, ki mu na kratko rečemo Glass of bubbly (kozarec mehurčkov), je v tem, da strokovna komisija sodelujoča peneča vinaj najprej, z ozirom na njihov karakter, razporedi v pripadajoče kategorije, potem pa vse ocenjuje znotraj kategorij,« je razložil Marin Berovič, slovenski profesor in doktor ne le za penine, ki je predsednik komisije prireditve Glass of bubbly. Kategorij je sedemnajst.
Ognjemetna in druga peneča vina
Nekatera peneča vina imajo posrečena imena, od »zimskega pogrevalca« do »pomladanske afere«, od »ognjemeta« do »ne me pozabit«. Zmagovalec kategorije kot najvišje ocenjeno peneče vino je »trophy winner«, pokalni zmagovalec. Tem sledijo zlata, srebrna in bronasta odličja in ocene »visoko priporočena«. Ustanovitelj nagrad za najboljši kozarec mehurčkov na svetu je iz Britanije, kjer se je v zadnjih nekaj letih, čeprav je pri pridelovanju vina še »dežela v razvoju«, pojavilo kar nekaj spodobnih penečih vin. »Tukaj imamo čudovita peneča vina z vsega sveta,« je na podelitvi nagrad povedal Christopher Walky in poudaril, da so pri teh nagradah zelo osredotočeni na promocijo novih penečih vin, da bi potrošnikom omogočili odkriti nove okuse in arome. »Imeli smo nekaj fantastičnih rezultatov iz Slovenije. Moram reči, da so njihova vina odlična, ljudje jih morajo le odkriti. In te nagrade bodo pomagale pri spoznavanju slovenskih penin,« je dejal Walky.
Slovenska peneča vina so dobile rekordnih 64 odličij: 14 zlatih, 31 srebrnih in 15 bronastih. Sedem jih je komisija uvrstila med visoko priporočene. Štiri od »zlatih« penečih vin so razglasili za pokalne zmagovalke. Med sedemnajstimi pokalnimi zmagovalkami so štiri slovenske vinarne: Vina Kobal TERA v kategoriji ognjemet (teranova penina), Štoka Prima v kategoriji namig na začimbo (peneči teran), Vinarstvo Rebula v kategoriji zimski pogrevalec (TerraVita) in vinska klet Radgonske gorice v kategoriji začinjena in živahna (Zlata radgonska penina brut, letnik 2016). »S tem tekmovanjem smo zadovoljni z dveh vidikov. Tu smo tretje leto zapored, vedno nagrajeni. Lani in letos smo dobitniki pokala, tudi prvi kupec se je pojavil. Upam, da se bo naše peneče vino na britanskem trgu pojavilo že letos, zagotovo pa prihodnje leto,« je povedal direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič.
Nov korak pri postavitvi na svetovni vinski zemljevid
Med štirinajstimi slovenskimi dobitnicami zlatih odličij je bila vinarna Evana v kategoriji arhivskih penečih vin(vintage) s penečim vinom Premium sparkling wine, 2012. Vodita jo zakonca Petra in Igor Tiefengraber. »Za nas to pomeni potrditev našega dela in eksperimentiranja v zadnjih 25 letih, za Slovenijo pa verjetno še en korak pri postavitvi na svetovni vinski zemljevid,« je svoj in slovenski uspeh na oskarjih penečih vin ocenil Igor Tiefengraber. V Sloveniji je okoli 250 penečih vin. »Moderno je, da vsak vinar ustvari svoje mehurčke. Slovensko peninarstvo lahko v naslednjih nekaj letih na britanski sceni penečih vin doseže vrh. Prosecco in nekatere druge penine so že izpeti. Tudi klasika stagnira. Čeprav ima močan položaj, so vrata na tej sceni na stežaj odprta. Naš čas prihaja,« je ocenil Marin Berovič.
Velika nova uspešnica so rdeča peneča vina, kot je letos zmagovita teranova penina. »Rdeče peneča vina so nova. Mnogi potrošniki jih niso še nikoli okusili. So pa fantastična za gastronomijo in nekatere države po svetu, posebno Slovenija, proizvajajo čudovita rdeča peneča vina, ki so dobila naše nagrade,« je povedal Walky. Slovenski vinarji so veseli uspeha rdeče novosti med penečimi vini. »Potrebna so tako rdeča in rose kot razna novodobna peneča vina. To je trženje, to je prodaja, kupec in trg zahtevata nove stvari in to je spodbudno za vse pridelovalce penečih vin,« pravi Igor Tiefengraber.
Po besedah Marina Beroviča sta za pojav rdečih penečih vin najbolj zaslužna zakonca – vinarja Jožef in Silva Jazbec, ki sta se v drugi polovici osemdesetih let odločila ustvariti peneče vino na teranovi osnovi. »Jazbečevima so specialisti za teran pogosto govorili, da sta nora, da se terana ne da šampanjizirati. Pa sta dokazala, da se da. Prvo polnitev sta imela leta 1989.« Dve leti kasneje sta ponudila peneči teran Château Intanto, ki je danes napol uradno največje rdeče peneče vino na svetu. »Temu so drugi sledili šele po petnajstih letih, danes pa vsi skupaj predstavljajo pravo odkritje v Britaniji,« je dodal Berovič.
Slovenija je res majhna, vendar se v svetu vina, tudi penečega, s kakovostjo lahko kosa z vinskimi supersilami. Ko gre za rdeča peneča vina, je tudi prva supersila, ki pa še ne napenja mišic na mednarodni sceni.
