Celostne grafične podobe, embalaže izdelkov, plakati in drugi komunikacijski materiali, raznovrstne publikacije, spletne strani in aplikacije, pa tudi postavitve razstav, infografike in tipografski izdelki – izbor najboljših lahko vidite v Narodni galeriji, kjer je v torek potekala otvoritev pregledne razstave 9. bienala Brumen in podelitev nagrad za slovensko oblikovanje brumen.
Fundacija Brumen, ki je bila ustanovljena leta 2003, se zavzema za promocijo kakovostnega oblikovanja in širšo javnost opozarja, da je oblikovanje vse okrog nas in ključno vpliva na kakovost bivanja. Z bienalom slovenskega oblikovanja Fundacija Brumen nagrajuje odlične slovenske oblikovalce, kakovostna vidna sporočila ter naročnike, ki v oblikovanju vidijo pomembno konkurenčno prednost. Nagrade brumen so najvišja strokovna oblikovalska odlikovanja na nacionalni ravni na področju vidnih sporočil.
Na letošnji, že 9. bienale Brumen, ki predstavlja jagodni izbor slovenske oblikovalske produkcije v zadnjih dveh letih, se je uvrstilo 124 od prejetih 354 projektov. Uvrščena dela je v začetku oktobra izbrala mednarodna žirija v zasedbi Lucienne Roberts (predsednica žirije), Gerwin Schmidt, Vanja Cuculić, Saša Koljcov in Aljaž Vindiš. Vseh 354 prijavljenih projektov so ocenjevali na podlagi fizičnih primerkov, digitalnega slikovnega gradiva in tekstovnih opisov. Žirija je izmed 124 uvrščenih določila najboljša dela oziroma prejemnike nagrad za odlično slovensko oblikovanje brumen – izbrala je 31 nagrajencev in prejemnika glavne, velike nagrade brumen. Nagrade sta podelila Radovan Jenko, predsednik Fundacije Brumen, ter Aljaž Vindiš, predstavnik žirije.
Oblikovanje je področje, ki se razvija izjemno hitro
Žirija je zapisala, da je pri ocenjevanju vpogled v ozadje nastanka projekta marsikdaj igral odločilno vlogo. Kategorij področij, ki so jih ocenjevali, je sedem: identitete, komunikacijska in promocijska gradiva, publikacije, digitalni produkti in storitve, informacijsko oblikovanje, dokumenti, vrednostni papirji in plačilni instrumenti, tipografija. Pri odločanju so bila pomembna dejstva, ali je bil projekt naročen ali je nastal na pobudo avtorjev, ali je nastal v teku študijskega procesa in ali je bil realiziran. Aljaž Vindiš: »Izrazito visoka kakovost letošnjih prijavljenih projektov je od žirije terjala veliko medsebojnega usklajevanja, kompromisov in živih debat, zaključki pa so bili vedno sprejeti s konsenzom. Želel bi poudariti, da je prav v stičišču raznolikih mnenj presečna točka, v kateri strokovna presoja posameznika dobi objektivno vrednost.«
Prijavitelji – tako oblikovalci kot naročniki oblikovalskih projektov – so se prijavljali z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Področja njihovega delovanja segajo od gospodarstva in javne uprave do kulture. Bienalni izbor tako predstavlja širok razpon oblikovalskih izdelkov, s katerimi v vsakodnevnem življenju prihajamo v stik v najrazličnejših kontekstih. Predsednica žirije Lucienne Roberts je poudarila, da letošnja bera prijavljenih oblikovalskih projektov odraža visoko raven kakovosti, z izborom uvrščenih in nagrajenih projektov pa je žirija določila najbolj izstopajoče. Vsako izmed nagrad brumen prejmejo tako avtorji kot naročniki projekta.
Žirija je veliko nagrado brumen podelila oblikovalski in naročniški ekipi projekta Bienale oblikovanja BIO 26 in med drugim zapisala: »Identiteta bienala nemudoma ujame pozornost in hkrati odlično deluje v mnogoterih aplikacijah, kjer vsakič uporablja drugačen izbor podatkov z njemu specifično vizualizacijo.« Oblikovalski studio Ljudje, ki stoji za podobo BIO 26 – festivala v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – je z vizualizacijami žalostnih, alarmantnih in vsakdanjih podatkov odgovoril na moto letošnjega BIO 26, skupno znanje, ki prevprašuje vlogo informacij in oblikovanja v sodobni družbi. Žirija je izrekla še posebno pohvalo projektu Sodstvo Republike Slovenije; v državljana usmerjen sistem uporabniške izkušnje, ki ga je agencija Renderspace razvila za vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Fundacija Brumen z bienalom in nagradami spodbuja kritičen odnos do vidnih sporočil. Zavedajo se, da je oblikovanje področje, ki se razvija izredno hitro, obenem je z dostopnostjo tehnologije poklic postal deprofesionaliziran, s tem pa finančno razvrednoten in slabo razumljen s strani naročnikov in širše javnosti. Zato takšne prireditve vedno znova opozarjajo na nujno in vztrajno vzpostavljanje kriterijev odličnosti z namenom ozaveščanja javnosti, naročnikov in tudi stroke o družbenem pomenu kakovostnega oblikovanja.
