Poleg Časarja so bili na prvi stopnji obsojeni še nekdanji izvršni direktor v Luki Koper Milan Pučko, ki mu je sodišče zaradi zlorabe položaja in pomoči pri tem dejanju prisodilo dve leti zapora, Robert Graj iz podjetja Inženiring Graj, ki je zaradi pomoči pri zlorabi položaja in pranja denarja dobil enotno triletno zaporno kazen (odslužil bi jo lahko z vikend zaporom) ter Jožef Pavlinjek in Mevmed Šerifoski, ki sta si zaradi pranja denarja prislužila pogojni zaporni kazni.

Na to sodbo se je pritožilo tožilstvo, ki je za obtožene predlagalo višje kazni, pa tudi obtoženi. Pritožbena seja na višjem sodišču je potekala konec septembra, Časar je na njo prišel s prostosti. Le nekaj tednov pred pritožbeno sejo je namreč po približno štirih letih in pol zapora komisija ugodila njegovi prošnji za pogojni odpust, potem ko je bil v zadevi Orleška gmajna obsojen na pet let in devet mesecev zapora.

Zagovorniki obtoženih so senatu višjih sodnikov, ki mu je predsedovala sodnica Mara Bristow, predlagali, naj peterico obtoženih oprosti ali pa razveljavi sodbo. Časar je tudi na seji višjih sodnikov vztrajal, da v tej zadevi ni bilo storjeno nobeno kaznivo dejanje oz. da to, kar se mu očita, sploh ni kaznivo dejanje.

Višji sodniki so ugodili pritožbi odvetnice Lidije Debeljak, ki zagovarja Šerifoskega in obtožbo po uradni dolžnosti zavrnili tudi za Pavlinjeka. Odvetnica je v pritožbi med drugim opozorila, da je kazenski pregon proti njeni stranki zastaral, s čimer so se višji sodniki strinjali in enako ugotovili za Pavlinjeka. Zgodba je za njiju končana, stroške njune obrambe bo plačal proračun.

Senat višjega sodišča je v bistvenem delu ugodil tudi pritožbam Časarja, Pučka in Graja oz. njihovih odvetnikov Daniela Planinšca, Denisa Zobariča in Igorja Vinčeca. Strinjal se je namreč z obrambo, da sodba temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

Po obtožbi in zdaj razveljavljeni sodbi naj bi se Časar, Pučko, Graj in obsojeni Jožef Hozjan (krivdo je kot še četverica drugih obtoženih priznal na predobravnavnem naroku) dogovorili, da bo Inženiring Graj Luki Koper zaračunaval previsoke cene svojih storitev, v Luki pa da ne bodo preverjali opravljenih del. Graj naj bi izdajal napihnjene račune ali pa račune za storitve, ki so bile že plačane oz. niso bile izvedene. Pučko pa je račune likvidiral in brez preverjanja odobril izplačilo.

Po prvotni obtožbi naj bi Luko oškodovali za več kot milijon evrov, tožilstvo je nato znesek znižalo na 660.000 evrov. Po sodbi pa naj bi obtoženi družbi Inženiring Graj pridobili približno četrt milijona evrov premoženjske koristi. Po sodbi bi morala trojica Luki vrniti približno 216.000 evrov.

Vendar so se višji sodniki strinjali z obrambo, da metodologija, po kateri je sodišče izračunalo znesek oškodovanja, ni pravilna. Na ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločati o utemeljenosti obtožbe, predvsem glede kaznivega dejanja, ki ga tožilstvo očita Časarju, in ponovno presoditi, ali je med obtoženimi res obstajal dogovor o previsokih oz. neutemeljenih izplačilih.

Tožilstvo pa bo moralo, če bo vztrajalo pri svojih navedbah, predlagati ustrezne dokaze, so med drugim v sodbi zapisali višji sodniki. Če tega tožilstvo ne bo storilo, bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi že obstoječih dokazov presoditi, ali ti zadoščajo za zaključek o preplačilih. Višji sodniki so nekatere druge trditve obrambe ocenili kot neutemeljene, še poročajo Primorske novice.