Minula slaba dva tedna se je 426.000 članov nemških socialdemokratov (SPD) lahko odločilo, koga bodo podprli za novega šefa stranke, ki ji v zadnjem času podpora opazno upada, zato tudi navdušenja za sodelovanje v veliki koaliciji s krščanskimi demokrati (CDU) ni več.
Da o kandidatih svoje mnenje izreka tudi članstvo, je novost, saj je doslej celotni proces vodilo vodstvo stranke. Za vodenje stranke je lahko kandidiral posameznik ali par, v katerem pa je morala biti vsaj ena ženska. Na koncu se je potegovalo šest parov, izidi pa bodo znani jutri. Če nihče ne dobi večine, bo sledil drugi krog dveh parov z najvišjo podporo. Končno odločitev bodo še vedno sprejeli na konvenciji stranke decembra, a splošno sprejeto je, da bodo spoštovali izide volitev.
Naveličani sodelovanja z Merklovo
Od tistega para, ki bo zmagal v drugem krogu v zadnji tretjini novembra ali pa morda že jutri v prvem krogu, pa je odvisno, ali se bo sedanja koalicijska vlada s CDU nadaljevala ali ne. V resnici so številni člani SPD že naveličani desetletnega podpiranja Merklove. Radi bi svobodno zadihali in se idejno prenovili. Gre tudi in predvsem za to, da je podpora tej najstarejši nemški stranki najnižja v zadnjih 130 letih.
Do sedanjih volitev in odstopa komaj lani izvoljene predsednice Andree Nahles je prišlo po evropskih volitvah maja, na katerih je SPD dobila 15,8 odstotka glasov. To je globok padec od leta 1998, ko je stranka zmagala s kar 41 odstotki, potem pa je šlo samo navzdol in leta 2017 je doživela polom z 20,5 odstotka.
Sedanja vlada Merklove, ki je nastala lani, se lahko v resnici vsak hip sesuje, saj je njena nosilna stena SPD. Številni sedanje volitve SPD za strankinega predsednika označujejo kot referendum socialdemokratov o tem, ali naj stranka ostane v koaliciji. Izstop bi peljal v predčasne volitve ali do manjšinske vlade Merklove. Zlasti ob morebitnih predčasnih volitvah, po katerih CDU/CSU in SPD skupaj najbrž ne bi več imeli absolutne večine, bi se Nemčija lahko zaradi tako nastale politične nestabilnosti pogreznila iz gospodarske stagnacije v recesijo.
Podkancler Scholz je favorit
Nekdanji šef SPD Martin Schulz je posvaril svojo stranko pred izstopom iz koalicije, ker bi potem Merklova morda še enkrat kandidirala na volitvah za kanclerko in se povezala z vse močnejšimi Zelenimi, kar bi pomenilo, da bi SPD prišla povsem na stranski tir.
Večina članov SPD sicer podpira izstop iz koalicije, sta pa med kandidati dva para odločna zagovornika obstanka v vladi. Med to četverico sta nemški finančni minister in podkancler Olaf Scholz (61) ter spodnjesaški notranji minister Boris Pistorius (59). Scholz ima kljub temu, da je za obstanek v vladi in torej misli drugače kot večina v SPD, daleč največ možnosti ta zmago. Zdi se namreč, da bi s svojo avtoriteto prekaljenega ministra lahko stranko izvlekel iz krize in ji dvignil podporo. Še več, glede na to, da v CDU ob odhajajoči Merklovi nastaja vakuum, bi lahko pritegnil velik del sredinskih volilcev in morda celo prevzel položaj kanclerja. Scholz pa je favorit predvsem zato, ker drugi kandidati bodisi niso politično jasno opredeljeni bodisi niso simpatični ali pa so povsem neznani. Če podkanclerju in zveznemu finančnemu ministru ob takih tekmecih ne bi uspelo zmagati, bo to pravzaprav zanj veliko ponižanje.
