Odnosi na delovnem mestu so pogosto prepuščeni naključju. Velja prepričanje, da se dobri odnosi »zgodijo« ali pa ne. Pa ne gre tako. Zgodijo se lahko na začetku, ko se še ne srečamo z resnimi delovnimi obremenitvami, pozneje pa je treba skrbeti zanje. Najpogostejši vzrok fluktuacije zaposlenih ne sme biti prepuščen naključju. Odnose je treba graditi, oblikovati in loščiti.
Nepredvidljivo razkriva pravi obraz
Posameznika na delovnem mestu zelo dobro spoznamo skozi njegovo delo in predvsem skozi situacije, ki niso vnaprej predvidene. Njegov vpliv na sodelavce v takšnih trenutkih pokaže njegovo pravo vrednost. Pomembno je, da imamo na delovnem mestu ob sebi ljudi, na katere lahko računamo, ko jih potrebujemo. Trdim, da se pravi timbildingi vedno zgodijo na delovnem mestu, ko gre zares.
Zakaj bi se trudil, če se drugi ne
Kako posameznik vidi sebe, kako vidi sodelavce, kako vrednoti vso organizacijo in odnose v njej… Ta pogled je doprinos vsakega posameznika k vzdušju v organizaciji. Dobra samopodoba posameznika je temelj za vzpostavitev dobrega vzdušja. Prijetno in smiselno umeščeno delovno mesto seveda daje večjo možnost, da se dobri odnosi razvijejo in samopodoba posameznikov pride na plan.
Se pa nedvomno srečujemo tudi s situacijami, ko se pokaže slabša samopodoba ali (pretirano) kritičen pogled na organizacijo. Če imamo v oddelku enega ali dva takšna posameznika, ju lahko »asimilira« skupina, ki je kohezivna. Kadar pa število teh posameznikov preseže kritično mejo in jih skupina več ne more podpreti v njihovi pozitivnejši zavzetosti do dela in ljudi, lahko vsa skupina izgubi kohezivnost. V praksi se to pokaže v miselnosti, zakaj bi se jaz trudil, če se drugi ne, na koncu imamo vsi enako plačo. Takrat se člani skupine oddaljijo in skrbijo vsak za svoje delo, popolnoma nepovezani. Prevladajo negativna čustva ali celo sovražnost. Žal je to pogosto poligon za disfunkcionalni konflikt med člani, ki odseva potrebo po kazanju (nad)moči in pomanjkanje občutka skupinske pripadnosti. V takšnih okoliščinah pri zaposlenih zaznamo izrazito odsotnost odgovornosti za neuspeh, pa tudi uspeh podjetja.
Vaja, ki jo lahko izvedete s sodelavci
Potrebujemo nekaj starih časopisov, škarje, velik plakat in pisala različnih barv. Sodelavce razdelimo v več skupin. Vsaka skupina naj iz časopisov izreže posameznike, ki se jim zdijo podobni (značajsko ali po videzu) posameznikom v kolektivu. Nalepijo naj jih na različne dele plakata. Zelo pogosto vodje nalepijo na zgornjo polovico in operativne delavce na spodnjo. Nekatere bolj v sredino in druge v kot, tiste, ki se bolje razumejo, skupaj in druge bolj narazen. Ko umestijo člane na plakat, naj med njimi potegnejo črte, ki so lahko različnih barv, jakosti in tako dalje. Nato naj na te črte orišejo odnos, ki ga vidijo. Svoje poglede naj predstavijo skupini in razložijo, zakaj so se odločili za takšno postavitev, za takšne podobe, za takšne barve … Povedo naj torej, kaj jim to predstavlja. Vsa skupina naj poda mnenje o medsebojnih odnosih. Na ta način se vsak zaveda odnosov v skupini, ki ji pripada, in jih začenja bolje razumeti. Na koncu lahko primerjamo plakate različnih skupin med seboj: v čem so si različni in v čem podobni, s čimer ugotovimo, kateri odnosi so pogosteje zastopani. Če je skupina koherentna, lahko izberemo najboljšo »sliko« in jo skušamo prenesti v druga okolja.
Sklepna misel
Ključno je zavedanje, da so odnosi dinamičen proces, ki se spreminja in ga je vredno ves čas spremljati. Predvsem pa je dobro vedeti, da ni konec, če smo se znašli v situaciji, ko se s sodelavci ne razumemo najbolje. Za dobre odnose je treba delati in garati. Kot za vse dobro v življenju.
