Ampak če upoštevamo, da premoremo številna društva za varovanje vsega mogočega, da je okoli nas kopica zavodov, ustanovljenih v interesu kraja in ljudi, da imamo kar nekaj interesnih združenj in CIM, ki je združil Mlinane in na koncu OS, za katerega lahko rečemo, da gre malodane za sanjsko ekipo, je skrb glede odločitve skoraj zagotovo odveč. Na eni strani cvetober lokalnih politikov in na drugi zagnana civilna družba so garant, da bo vsaka odločitev, ki bo sprejeta – lahko samo pravilna. Ob takem moštvu bi lahko samo norec dvomil o njihovi odločitvi. To bi si upal celo staviti, če bi le kdo sprejel stavo z nekom, ki mu je vpliven svetnik postavil diagnozo, da je butast ali nor. No, ja, te diagnoze res (še) ni v zdravstveni kartoteki, ampak nikoli se ne ve.
Podrobnejši pogled po strankah in listah članov OS pokaže, da ni razlogov za zaskrbljenost: šef najmočnejše liste s petimi glasovi se poklicno ukvarja s tradicionalno obrtjo, ki korenini daleč v preteklosti. On in njegovi že ne bo(do) ogrozil(i) kraja. Dva glasova ima lista, ki ima (s še nekaj tisoč dušami) rada Bled in tudi vanje skoraj ni mogoče dvomiti. Tu je še lista, ki prisega na turizem in podjetništvo in je najboljša izpostava Počivalškovega ministrstva za gospodarstvo in razvoj, ki je spisalo magno carto razvoja turizma v državi, v kateri se skoraj vse stavi na avtentičnost, tradicijo in naravne danosti. Dvomiti o odločitvi tistih, ki so zavezani tem plemenitim ciljem, bi mejilo že na blaznost. En sam, a pomemben glas ima Lista prijateljev Bleda, saj se za njim skriva še tisoče drugih prijateljev v kraju, desettisoče v državi in milijone po svetu. Ta glas se nam najbrž tudi ne bo izmuznil. En glas pripada še listi, ki ji je, tako kot vsem, ki smo doma med temi kuclji, Bled v mislih in dejanjih vseh 365 dni v letu. Nemogoče je, da bi lepega dne nekdo tako zavzet za dobrobit kraja nanj preprosto pozabil. Še glas, zazrt v prihodnost, v Novo Slovenijo, je glas za Bled, saj le na preteklosti lahko gradimo temelje za prihodnost. In oni veliko vedo o preteklosti. Nedvomno Bledu pripadajo tudi glasovi demokratov vseh mavričnih odtenkov, saj demokracija zahteva odgovornost, in kaj je bolj odgovorno kot zavarovati interese kraja, v katerem živiš? Ampak daleč najbolj avtentičen glas volje ljudstva, ki se nam ne bo izneveril, je glas svetnika iz Mlinega. Za češnjo na torti pa: član OS je tudi predsednik in nekakšen oče Muzejskega društva, kateremu so zgodovina, podoba in tradicija kraja sveti; nedvomno je to glas, ki ima mandat muzealcev in ljubiteljev kulture, in človek, ki doma in po svetu, staro in mlado in vse vmes, uči ohranjati vse, kar smo podedovali in bomo, če bog da, nedotaknjeno predali zanamcem. Nemogoče je, da bi varuh in zaščitnik kraja takega kova dovolil spremeniti, ogroziti, zmrcvariti ali oskruniti podobo kraja, ki je nastajala stoletja.
In ne nazadnje; imamo župana, strokovnjaka, etnologa, ki zanesljivo ve, kako dobrodejno po vsem svetu, v vsej zapisani zgodovini, na domorodce vpliva napredek, ki jim ga prinašajo ljudje, ki jim prihajajo v goste. Z napredkom, »višjimi interesi« in »blaginjo«, ki jo prinašajo s seboj, se pa ne gre bosti.
Še zadnjemu tepcu na vasi postaja jasno in popolnoma razumljivo, da je treba v imenu napredka tudi kaj malega žrtvovati; kakšno rodovitno polje, delček neokrnjene narave, kaj malega od kulturne dediščine, kakšno staro domačijo, kakšno vas ali duševni mir domorodcev.
Ja, vsak strah glede blejske obvoznice, razbremenilne ceste ali obojega hkrati – je povsem odveč.
Emil Brence, Bled
