Sum umora, organizirani kriminal, tihotapljenje belega blaga, siljenje v prostitucijo. To je le nekaj izpostavljenih kriminalnih dejanj zločink, ki so se znašle na seznamu najbolj iskanih Evropskega policijskega urada (Europol). Eleno Puzyrevich iščejo, ker naj bi devet mladih Rusinj pretihotapila v Španijo, kjer jih je silila v prostitucijo, Latvijka Angelina Sacjuka naj bi pred petimi leti v Rigi do smrti pretepla mladenko, 59-letno Melanijo Stropnik pa iščejo zaradi suma goljufije. Za pravosodne organe je slovenska državljanka nedosegljiva že od davnega leta 2004, pred petimi leti so za njo razpisali mednarodno tiralico. Šušljalo se je, da naj bi Stropnikova nekje v Afriki preprodajala zlato, a govorice niso bile nikoli potrjene.

S kampanjo Zločin nima spola v Europolu v ospredje postavljajo zločinke. »Želimo poudariti, da so ženske v enaki meri kot moški sposobne zagrešiti hudo kriminalno dejanje in so lahko prav tako 'zlobne' kot moški,« razlaga predstavnica urada Claire Georges. Upajo, da jim bodo s pomočjo javnosti tako lažje in hitreje stopili na prste. »Seveda je zločin neodvisen od spola. A čeprav nekatere ženske zagrešijo res hude zločine, jih je veliko manj kot moških,« je o stereotipu, ki vendarle drži, za BBC povedala Marian Duggan, strokovnjakinja za spol in kriminologijo na univerzi v Kentu. Globalna študija Združenih narodov o umorih iz leta 2013 je namreč pokazala, da je kar 96 odstotkov morilcev na svetu moškega spola, statistika iz leta 2011 pa je pokazala, da je bilo med smrtnimi žrtvami družinskega nasilja v Evropi 77,4 odstotka žensk in 22,6 odstotka moških.

Čeprav se ženske na straneh črne kronike večkrat kot storilke znajdejo kot žrtve, pa to nikakor ne pomeni, da same ne kršijo zakona. Večina študij vloge spola pri zločinu je v preteklosti preučevala spol žrtev, manjkrat storilca. Pretežno moški kriminologi so se v preteklosti posvečali preučevanju moških kriminalcev, ženske pa zanemarjali, saj je veljalo, da so te že po naravi manj nevarne. Tradicionalno kriminologijo so prerešetale feministke, ki so bistveno pripomogle k razvoju študij na področju ženske kriminalitete. Izsledki modernejših raziskav tako kažejo na naraščanje števila žensk, vpletenih v kriminalne dejavnosti. Strokovnjaki kot možni pojasnili navajajo tehnološki napredek in družbene norme, ki so ženske osvobodile štedilnika in doma ter jim tako odprle tudi možnost vstopa v temačni svet kriminala.