Kako varujemo kulturno dediščino: Kdor da več, dobi več
Bliža se dan reformacije, državni praznik, ob katerem se v Sloveniji spomnimo verskega, političnega in kulturnega gibanja iz 16. stoletja, ki nam je prineslo prve knjige in z njimi slovenski knjižni jezik. Obenem pa je to vsakič znova tudi priložnost, da Slovenci, ki naj bi se kot narod oblikovali prav skozi kulturo, preizprašamo svoj odnos do kulturne dediščine. Da na tem področju premalo stori tudi država, priča višina sredstev, ki so javnim ustanovam na voljo za odkup neprecenljive zapuščine, kot so rokopisi, knjige in slike.
Razlika med faksimilirano izdajo Biblije in originalom je največkrat opazna že na prvi pogled, in sicer najprej že po vezavi in platnicah, pa tudi po kakovosti papirja. Proizvodnja ene take knjige po starem postopku, denimo s staranjem papirja, kot so to počeli nekoč, bi bila danes tako zelo draga, da se ponaredki ne splačajo. (Foto: Jaka Gasar)
Prodamo 2000 litrov zavretega vinskega mošta iz mešanega grozdja. Samohodno kosilnico, uporabljena je bila približno desetkrat. Zaradi selitve prodam drevo življenj...
Prazniki, kot je današnje praznovanje stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, spomnijo, da je bila prekmurščina do sredine 19....
