Zucman, ki od leta 2015 poučuje na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, je zvest idejam svojega doktorskega očeta. Te dni je izšla knjiga z naslovom Triumf nepravičnosti, ki jo je napisal skupaj s kolegom profesorjem Emmanuelom Saezom. Izračuni obeh profesorjev kažejo, da so davčne stopnje, po katerih v državno blagajno ZDA plačujejo najbogatejši, prvič od začetka minulega stoletja nižje od tistih, ki so jih naložili jeklarjem, učiteljem ali upokojencem. Da je davčni sistem naklonjen bogatim, je pred nekaj leti priznal tudi eden najbogatejših Američanov Warren Buffet, ki je dejal, da pri svojih 83 milijardah dolarjev premoženja plačuje nižje davke kot njegova tajnica. Zucman in Saez ugotavljata, da se je razkorak, ki nastaja zaradi visoke obdavčitve dela in nizke obdavčitve kapitala, od takrat do danes še povečal. Zucman je analiziral davčne prihodke zadnjih enajstih let in ugotovil, da je 400 najbogatejših Američanov v 60. letih prejšnjega stoletja v davčno blagajno prispevalo polovico svojih prihodkov, lani je bil ta delež le še 23 odstotkov. Če bo šlo tako naprej, pravi francoski ekonomist, potem bomo pristali v srednjem veku, kjer je imelo nekaj ljudi vse in drugi ničesar. Medtem ko številni ekonomisti menijo, da je nepravična porazdelitev bogastva neizbežna posledica globalizacije in digitalizacije, Zucman pravi, da ni tako in da se lahko družba odloči, kako visoko bo obdavčila posamezne vire. Dokaz za to najde v ZDA, kjer so po veliki gospodarski krizi leta 1929 in drugi svetovni vojni najbogatejše precej višje obdavčili, kot so obdavčeni danes.