Temu razvoju morajo slediti tudi izobraževalni programi. Kot začetke organiziranega izobraževanja za delovnega terapevta v Sloveniji štejemo leto 1964, ko je študij na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce začela prva generacija študentov. Skozi celotno zgodovino 55. letnega izobraževanja delovnih terapevtov je bilo izdanih 1200 diplomskih listin. Danes študij delovne terapije v Sloveniji poteka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, kjer ga vsako leto zaključi okrog 50 študentov. Študijski program se nenehno posodablja in prilagaja, pri čemer se sledi smernicam razvoja stroke in potrebam uporabnikov. Vizija izobraževanja delovnih terapevtov je tudi nadgraditi dosedanji dodiplomski študijski program v podiplomsko magistrsko izobraževanje v obliki modela 3+2.
Ko nam zdravje ne služi več
Izobraževanje in sledenje mednarodnim smernicam ter novostim je nujno, da v Sloveniji še naprej zagotavljamo ustrezen nivo izvajanja storitev. Delovni terapevt s svojim znanjem lahko deluje v številnih okoljih. »V Sloveniji nas je še vedno zelo malo na primarni ravni, kjer je mogoče delovati tudi preventivno. Delovni terapevt v poslovnem okolju lahko skrbi npr. za primerno ureditev in prilagoditev delovnega mesta pred ali po vrnitvi zaposlenega nazaj v delovno okolje. V šolah in vrtcih lahko s svojim znanjem pomaga otrokom na številnih področjih, od skrbi za primernost šolskih torb, zagotavljanja ustreznega načina sedenja, izbire primerne opreme, zdravega življenjskega sloga, do skrbi za gibalni razvoj otrok, socializacijo, soočanje s težavami, ki jih prinaša sodobna tehnologija…,« je ob svetovnem dnevu delovne terapije poudarila Katarina Galof, predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije. Delovnega terapevta potrebujemo tudi doma, kjer je predvsem pomembno tudi preventivno delovanje. Zato, kot pravi Galofova, je prav, da razmišljamo dovolj zgodaj o primerno urejenem in varnem bivalnem okolju, z upoštevanjem prilagoditev (dvigalo, pragovi, tuš/kad). »S primerno strokovno podporo, s storitvami socialne oskrbe in delovnoterapevtsko obravnavo lahko živimo kakovostno v domačem okolju tudi, ko nam zdravje v polnosti več ne služi.«
Potrebe po delovni terapiji so med prebivalstvom vedno večje. V Sloveniji deluje približno 500 delovnih terapevtov, ki s svojim delom prispevajo k temu, da se ljudje v vseh starostnih obdobjih (od rojstva do smrti) kljub različnim okvaram, boleznim, prizadetostim vključujejo v njim smiselne vsakodnevne aktivnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje. Pri nas deluje povprečno 25 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev, kar je v primerjavi z nekaterimi razvitejšimi državami (Nemčija, Irska, Švedska, Danska, …), kjer je tudi 100 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev, do štirikrat manj. vl
