Mark Zuckerberg se je v sredo moral zagovarjati pred ameriško kongresno komisijo za finančne storitve. Ta je ustanovitelja največjega družbenega omrežja predse pozvala zaradi Facebookove namere, da bi ustanovila lastno valuto (oziroma denarno mersko enoto) libra, ki bi po mnenju številnih ekonomistov in politikov zaradi ogromnega obsega facebookovih uporabnikov znala zamajati stabilnost finančnega in gospodarskega sistema oziroma celo suverenost držav. Med izstopajočimi zaslišanji je bilo tisto, ki ga je vodila demokratska kongresnica iz New Yorka Alexandria Ocasio-Cortez. Izpostavila je, da lahko bodoče delovanje libre najbolje ocenijo na podlagi minulega vedenja korporacije, ki jo ustanavlja. V ta namen je Zuckerberga zaslišala o Facebookovi politiki preverjanja dejstev v objavljenih političnih oglasih, šesti najbogatejši Zemljan pa je v odgovorih na njena vprašanja zapletal.
Glavna ost petminutnega zaslišanja kongresnice se je vrtela okoli vprašanja, kako zelo lahko laže in poskuša manipulirati z volivci, preden bo Facebook politični oglas umaknil. Zanimalo jo je, ali lahko črnskim uporabnikom pošilja oglase, v katerih zavaja z napačnim datumom volitev, in če lahko republikanskim uporabnikom pošilja oglase, da so s svojim glasom na prejšnjih volitvah dali glas za (pri številnih republikanskih volivcih osovraženi) demokratski »zeleni new deal«?
Zuckerberg je sprva zatrdil, da Facebook ne namerava preverjati resničnosti navedenega v političnih oglasih, nato obrnil ploščo, da bi v nekaterih primerih, ki strogo kršijo facebookova pravila, sicer vseeno preverjali resničnost. Na koncu je sklenil, da sicer meni, da je laganje slabo, a da verjame, da imajo volivci v demokraciji pravico videti laži, saj naj bi tako lahko ugotovili, kateri politiki jim poskušajo lagati. Proti koncu zaslišanja pa se je Zuckerberg tudi sam ujel na laž oziroma vsaj zamolčanju ključnega dela odgovora.
Ko ga je kongresnica vprašala, zakaj je Facebook preverjanje resničnosti navedenih v objavah na omrežju zaupal publikaciji Daily Caller, ki ima vezi z rasističnimi organizacijami, je Zuckerberg zatrdil, da Facebook ne določa, kdo je primeren za preverjanje dejstev, temveč je to vlogo podjetje prepustilo neodvisni organizaciji Independent Fact-Checking Network (IFCN). To sicer drži, je pa ameriški portal Vox maja poročal, da IFCN sicer določa primernost, medtem ko je izbira med odobrenimi izvajalci v domeni Facebooka. Za nameček je decembra lani je ameriški Wall Street Journal poročal, kako se je Zuckerberg postavil na stran izbire Daily Callerja, da bi omrežje odvrnilo očitke pristranskega odnosa na škodo konservativcem.
